Mesečni arhiv

junij 2013

Vse najboljše, Mami!

Zaspano jutro … Rešuje mu vonj po jutranji kavi in svež zrak … Teden sva začela sama z Oskarjem, moja ljubezen je že začela z pripravami. Treba se bo zopet privadit na samoto, tokrat bo še težje. Človek misli, da se navadi ampak nikoli! No to rundo bo še šlo saj je samo 10 dni, ampak nasledjo … Bom jamrala v naslednjem blogu 🙂 ! Rok mi pravi, da mi je porod dal nekaj : Trdno spanje ponoči.  ( Očitno se še nisem pobrala od prvih mesecev, Spat? Kaj je že to? )No ni res, zdaj ko njega ni se zbujam na vsako uro … Dal mi je sproščenost noči, ker vem da on sliši ha ha.Najbrž me je strah, da nebi slišala Oskarja če bi kaj godrnjal ( čeprav spi celo noč ) … Danes sem se zbudila ‘ zalimana ‘ … Rok pogrešava te, nenormalno! Veseliva se našega dopusta, to me drži nasmejano … Drugače mislim da bi se lahko zavlekla v poušter in jokala. Saj vem, da je vse minljivo ampak v teh mesecih smo bili nerazdružljivi … Komu naj skuham jutranjo kavo? … … Čakam, da pride iz treninga? Kuham? Grem na suši? Na tortico v zvezdo 🙂 ? Se stisnem? … Ahhhhh!

Povod za pisanje bloga mi je dala : Moja mami in njen rojstni dan. Razmišljala sem kako je res, kar pesem govori : Mama je ena sama, svet z njo se začne … Zdaj,ko sem sama mama mi je to še toliko bolj jasno … Kaj vse starši naredijo, da te spravijo na noge … Čemu se vse mama odreče, da skrbi zate … In to ne prva leta življenja … Še ko odrasteš … je vedno prva zate povsod … Te umiva, te daje spat, te uči, te hrani, te vozi na sprehode, te tolaži, te nasmeje … Uči te čustev … Uči te življenja … Varuje te pred slabim in želi ti stvari katere te nebi nikoli prizadele … Nevrjetno kaj vse naredijo starši, da jih kasneje pri 15. letih spraviš ob živce in loputaš z vrati :), grozno ha ha.  Sama imam krasno mamo  ( tudi krasnega očeta seveda, ampak tatko to je blog o mami da ne boš ljubosumen – saj veš da ti si naš James Bond 🙂 ! ) Imela me je zelo mlada – to je ljubezen med mamo in tatkotom , zato zdaj spada med moje prijateljice … In to je super! Z njo delim vse občutke in brez nje, hm … brez nje bi ubistvu umrla. Gojive navezo, da ko se ne vidimo se slišimo hm približno 3 krat ali večkrat na dan … Za brez veze :)! Mamica zlata kuhaš najboljša kosila, čas s tabo je dragocen, rada te spravim v dobro voljo ko si žalostna, rada te razjezim ( no odkar sem mama nič več ha ha ), rada sem v tvoji družbi, rada imam tvoje sendvičke ob 22 zvečer pred televizjo – neizmerno rade jeve, ko sve skupaj! Rada imam vse kar narediš in najrajši imam srečo v tvojih očeh. Želim ti vse najlepše za tvoj 20. rojstni dan ( ha ha ), vedi da si najboljša mami na svetu! Srečna sem da te imam! Vsakemu želim tako mami in takšno navezo, ker to je nekaj najlepšega! Hvala ti za to kar si! Simply D’best!

Do naslednjič …

428013_10150573464548176_835031054_n

 

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! … 

Knjiga, ki kriči … da jo prebereš!

Utrip mesta pod mano me vabi na kolo, vročina na meni me vabi na prelepo obalo … Mislim da bo obala prevladala, plavanje nas kliče in smeh Oskarja v vodi je najboljši! … In histeričnega brcanja … Za vikend napovedujejo vročinski val … Vreme gre iz enega extrema v drugi … Trenutek, ko je tako mraz da rabiš jakno …  in trenutek, ko bi skočil v Ljubljanico.

Včeraj me je pot ponesla iz mestnih ulic v enega izmed Ljubljanskih manjših parkov … Z Oskarjem sva opazavala ptičke in bil je fasciniran nad njimi 🙂 … Včasih si prav želim, da bi bila v njegovi glavi in videla kaj razmišlja oziroma kako vse to poteka … Škoda, da se prva leta ne spomnimo … Zanimivo bi bilo čutiti občutke, ko nekaj zagledaš prvič … Pa naj bo to avto, ptica, mačka … Ali pa se dotakneš pasje dlake, steklenega kozarca …Z njim podoživljam otroštvo in to je nekaj najlepšega na svetu! Začetek vsega … Vse ga še čaka … Le kam ga bo odpeljala pot?  Medtem, ko sva čakala Roka, da prispe k nama je mimo naju prišla gospa … Gospa, ki jih je štela mogoče blizu 80,90 … Imela je čisto plave oči, prijaznega pogleda, polno prstanov na roki in majcen nasmeh na obrazu … Mislim,da je bila v mladosti zelo lepa in zelo zaljubljena … Rekla bi ji : starejša meščanska Gospa … Prisedla je k nama in se na prvi pogled zaljubila v  Oskarja in mi sama pričela pripovedovati njeno zgodbo … V nekem trenutku sem se počutila kot da gledam zaprto knjigo katera kriči, da jo nekdo prebere … ker je na polici osamljena … Pričela je z zgodbo, da sta bila z možem zaljubljena in srečna … na žalost brez otrok, ker ji ni uspelo zanositi ( zdravstvene težave ) … Veliko lepih stvari je povedala o svojem življenju z solzami v očeh … Ostala je sama, brez njega … Odšel je tik pred obletnico zlate poroke, za katero sta bila že vse dogovorjena … Ko je pripovedovala sem jo opazovala kako žalostna in sama je, povedala je da nima več solz da bi jokala za njim … V parku, razmišlja in pripoveduje kakšno življenje je imela … Kako je bilo lepo in kako grozno je na koncu … Pristala je v domu od žalosti, ker njega ni več … Toliko let skupnega življenja na koncu pa taka krutost … Ampak še vseeno je imela tisti nasmeh, pristen nasmeh … da je vesela, ker je preživela srečno življenje z njim, nasmeh na usta ji vsak dan privabi kakšen spomin iz mladosti katerega sta skupaj preživela in se smejala … Misli mi niso pustile kaj drugega razmišljati kot … Zakaj je življenje tako? Zakaj obstajamo če pa je kruto? Zakaj se kregamo, če ni vredno? Zakaj se obremenjujemo? Zakaj smo napeti? Zakaj razočarani?  Zakaj ne koristimo tiste dni, ki so nam dane na tej okrogli žogi? Smo srečni, ko zaslišimo ptička in zavohamo vonj rož? Srečni, ko smo še skupaj in ko nam je lepo? Veseli življenja pa čeprav je na koncu kruto … Tako kruto, da je še gospa prikimala in rekla : Ahhh saj ste še mladi, imate še čas 🙂 … Ampak ja : Kruto je, če ostaneš sam … Sam brez njega ( brez njih ) … Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zato … Življenje je tako! … Ahhhh pa imam spet za ‘ študirat ‘ 🙂 … Z gospo smo se dogovorili, da se srečujemo v parku in deležna bom še kakšne njene življenske zgodbe na klopci pod krošnjami … Jaz bom super poslušalec, ona pa pisateljica in mi bo brala … Ob tem pa pozabila, da je sama … Vsaka knjiga ima svojo zgodbo pa naj bo to kriminalka ali ljubezenski roman … Sama obožujem ljubezenske romane in mislim,da sem ga našla … Na zeleni klopci pod ogromnim drevesom … v parku!

Nič kaj prijetne misli za tako krasen dan, ampak realne … Zato pa čim bolj izkoristimo dan in ne razmišljajmo nič drugega kot to … Kako nam je lepo in kako nam bo lepo … Ko bomo čez leta sedeli na klopci in se bomo z veseljem in nasmehom na ustih … spomnili našega življenja kako smo ga preživeli najlepše kar se da …

Do naslednjič …

large

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …

 

Ali je denar moč?

In končno je tu, poletje … Pogled iz terase sega vse tja daleč nad sončno jutranjo Ljubljano! Pirini kosmiči so narejeni, nisem si mislila da bodo tako dobri! Če jih pravilno pripraviš … Mmmm slastno, navodila od moje lepe Alenke. Že komaj čakam jutrijšni trening, vadba je enkratna in izmuči te do konca! Potrebno je odvečne kile od poroda zbrisat stran oziroma bolj kot to … izoblikovati postavo in dobiti  ‘six pek’ po pariiiiiiiiih letih nazaj :), tak blag seveda … Pravijo : počasi se daleč pride … :)! Čeprav bi kar trikrat potolkla z čeveljcami in … BUM … jedla vse dobrote in bila, taka kot bi rada bila :)!    Vikend je bil super, čas za prijatelje in piknike … Vsakič znova ugotavljava kako imava pridnega otroka … Cel dan ‘ čilira ‘, si ogleduje in ne zajoče … Dobra vzgoja, seveda :)! Ha …

Čas z mojima dvema, je vedno prekrasen … Čas, ko ne služimo denarja … Čas, ko smo sami s sabo in se ne obremenjujemo … Sprašujem se  : ali  je denar moč ? Moč, ki kupi skoraj vse … Kupi ljubezen, kupi neresnično ljubezen, kupi več zdravja -če je mogoče, kupi srečo, ko si kupiš materialne dobrine … in posledično kupi nasmeh na ustih, ko držiš lepe stvari v rokah … Kupi potovanja in lepe spomine … Kupi stvari za tvojega otroka, kupi srečo …  ko vidiš njegov nasmeh. Ne kupi pa lasntega otroka in veselje ob njem . Čas z njim … Ne kupi pa daljšega življenja … Veliko je stvari, katere te osrečujejo ,materialne … Ampak najpomenbnejše so tukaj, z nami … Čas z svojim otrokom in čas z ljubljenimi osebami … Čas nasmehov in čas lepih spominov. Čas z bratom, sestro … Čas z prijatelji … Čas z starši … nono, nonotom … Ne kupi pa najpomenbnejšega, tistega kar šteje v življenju … Nekateri se premalo zavedajo, premalo … Čas bo zbežal in denar ne bo kupil tistega, kar si si želel v življenju … Zato je najlepše … če si znamo razporedit čas v življenju … tako za uspeh, kariero, družino … In ne hrepenimo vedno znova po nečem kar bi lahko imeli če bomo še malo več delali, bili uspešni … Lahko je biti pameten 🙂 in govoriti te stvari … Ko pa je tako težko! Saj vem … Ampak le kratko razmišljanje, da bomo danes kvalitetno preživeli dan z ljubeznijo 🙂 do osebe … pa naj bo to moški, ženska, mami, ati … otrok, nona … Prijatelj!

Imejte lep dan … Pijte veliko vode, poletje je tu!

Do naslednjič …

images

 

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …

V iskanju popolnega moškega …

 

sabesa

Zgodnje jutro je zadišalo po šopku svežih vrtnic iz mize in ‘ šabesi ‘ katero sva prejela od prijatelja Mateja, čeprav sem se jo tudi sama odpravljala naredit … Ampak mi nekako še ni uspelo. Včeraj nama je končno uspelo … skoraj dokončati najino krasno teraso, še dva kaktusa pa bo ogromno korito postavljeno tako kot sem si želela, zahvala gre seveda mojemu dragemu … Res se je trudil na vse načine, kljub dežju … Tisoč krasnih kamenjev se razteza po koritu, prelepih oblik in barv … Srečna! 🙂

Ko sem mu tudi sama priskočila na pomoč in sva kamenje zlagala tako, da ima vsak svoj točen namen in prostor … in, ko nisva razglabljala o različnih stvareh … me je odneslo k misli, POPOLN MOŠKI … Kakšen je popoln moški ? The perfect man? Ali ga ima vsaka? Ali sploh obstaja? Ali so ženske postale tako močne, da popolnega moškega sploh ne rabijo? Ali je popoln moški tisti pri katerem se počutiš varno? Ali nekatere iščejo moškega kateri je popoln pri financah? Ali popolen pri izgledu ? Ima vsak moški svoje napake? Mu le nekaj manjka, da bi postal popolen moški? Si ženska ne pusti najti popolnega moškega, ker je bila prevečkrat razočarana?  Ženska preneha iskati pravega in se zadovolji s tistim ‘ ne popolnim ‘, zniža svoja merila ? Ali smo ženske popolne in pri moškemu najedmo tisto malo napako katero nam izniči vizijo o popolnem moškem?

Sama sem našla moškega … Čeprav ga nisem nikoli iskala, in nikoli razmišljala o popolnem moškem oziroma se s tem sploh obremenjevala … In je kar prišel … Moški za katerega lahko rečem … da me izpopolnjuje … Tako, da če položim skupaj mene in njega … postane popolno … Po mojem mnenju je popolnost tisto, tisto da se dopolnjuješ … Vsak ima svoje napake, in tisti par, ki se ne krega … Je čuden :)! Za vsako lepo stvar se je potrebno potrudit, ampak vprašat se je treba : Če se je vredno potrudit ? V današnjem času … vidim nekatere pare … v večini, se ne trudijo … in iščejo uteho pri drugih, drugemu … Očitno niso še našli osebe za katero se je vredno trudit … Sama sem prvič v življenju našla prijatelja, moškega … s katerim bi odšla na konec sveta, brez razmišljanja … ( no prej bi vprašala očeta ha ha ), da ga nebi lovil po svetu, seveda 🙂 … Ker skupaj se dopolnjujeva nevrjetno … Isto razmišljava, isto odgovarjava … Včasih celo samo pokimava, ker nama je jasno kaj kdo hoče … Nevrjetno … Velikokrat sva se tudi ponoči na enkrat zbudila in si podajala cedevito … Najlepše je … ko imaš v svojem moškem … najboljšega prijatelja, prijatelja za pogovor, prijatelja za najboljši žur, prijatelja kateremu kuhaš, ker on ne zna :), prijatelja za katerega skrbiš in on skrbi zate … In prijatelja kateremu se smeješ … Prijatelja s katerim se lahko smeješ ure in ure … s katerim se boš smejal tudi, ko bo lepota odšla … In bodo nastopile gubice sreče, tiste gubice za ketere boš vedela – vedel kako so skozi življenje nastale …

Nekaj malega o popolnem moškem … Zdaj me pa moj drugi mali popoln moški kliče, da ga ‘ poljupčkam’ :)!

Do naslednjič ..

_MG_6559

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …

Poletna puhasta megla …

Ena najboljših stvari v Ljubljani … je živeti v njej. Malo manj takrat, ko je celotna oblečena v puhasto meglo … Vse bi dala, da bi Koper bil predmestje Ljubljane 🙂 in njegovo podnebje seveda … Ljubljano imam neizmerno rada, ker se dogajajo stvari, čeprav za mesto je zelo majcena, majcena … Kolebam med Ljubljano in obalo, nekako tako kot bi kolebala med New Yorkom ( v katerem sem preživela mesec dni in ga ne morem pozabiti! … Še se bom vrnila ) ali LA-jem :). Če bi se življenje obrnilo tako kot sem načrtovala bi 5 mesecev nazaj odšla na igralsko akademijo v NY na 8-tedensko izobraževanje. Pa se je življenje obrnilo v drugo smer – in prav je tako :)! Od vedno sem imela raje spontanost kot pa ‘ gremo vse načrtovat’ … tako je lepše in bolj zanimivo! Za takšno in drugačno izobraževanje bo še čas …

No…  zadnje dni so me pa misli odnesle v nič kaj pozitivno stran življenja … Vrjetno zaradi te puhaste megle in temačnih dni. SONCE,KJE SI? Pogrešam te! Kaj bi bilo, če bi bilo? Kaj bo, ko nekoga ne bo več? Nam bo žal, da nismo več časa preživeli s tistim, ki nam je lepo … mu premalokrat povedali kako ga cenimo … Pri nas v družini smo nevrjetno navezani en na drugega, včasih si rečem da mogoče pa preveč … No… ampak nikoli ni preveč … Življenje je kratko … In sami rišemo strip s kom ga bomo preživeli … Usoda nas popelje do osebe … na nas je pa to … da to obdržimo in uživamo čas s tistim katerega nam je kralj poslal … In cenimo tisto kar sta nam starša že zrisala. Sama imam krasne starše, samo opazujem in se učim od niju … pa čeprav jima tega ne povem … Morala bi … Včasih kar težko kaj povemo in je lažje napisati :) … Nekateri ljudje so nas v življenju tako razočarali da smo postali še močnejša družina in še boljša!  Ko stopaš po korakih življenja vidiš, da je le malo ljudi ob tebi kateri ti bodo pomagali in stali ob strani … Neizmerno sem vesela, da jih imam ob sebi. In da imam moja dva fanta zaradi katerih podarjam nasmehe mimoidočim pa čeprav me v tem času čudno gledajo in si mislijo : Kaj pa je z gospodično narobe 🙂 ? Pa naj … Vsi hitijo in bežijo z neprijaznimi obrazi … Jaz pa bom vseeno podarjala nasmehe in vseeno bom pozdravljala nesramne sosede …  Mami me je vedno učila : Dobro se z dobrim vrača … Pa čeprav včasih ni tako … Bo v mojih mislih vedno tako … Saj starši so najboljši učitelji! Ko me misli ponesejo  stran se samo spomnem kako nam je lepo … in jim hitro povem, da jih imam rada … No, napišem :)! Vzemite si čas za kavo z mami in vzemite si čas za klepet z očetom … In podarite nasmeh nesramnemu sosedu! 🙂

Do naslednjič … 

Do-me-a-favour-and-smile

 

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …