December. Moj mesec, naš mesec, ljubim ga … Vse do letos 🙂 … No saj najbrž to ne bo čisto res, ampak trenutno sem v fazi, ko mi pač ni toplo pri srcu,ko pomislim nanj.
Vse se je začelo takole … V večini mislim,da sem za ne spanje jamrala že odkar se je Izak rodil, pa vseeno … tako hudo pa ni normalno, da je … Navajena sem bila zbujanja do 15 krat na noč. Pač naporen dojenček . Izgubi dudo in jo hoče nazaj. Niso vsi isti, a ne? No tale številka 15 se je stopnjevala in sledil je neutolažljiv jok ( prej ga ni bilo, je bilo samo jamranje ) ampak človeku ne ‘ trkne ‘, da bi lahko bil alergik. Brez pikic in alergijskih znakov … Kakorkoli najraje bi se za ušesa,ker mi ni postalo jasno prej. Revež kako je moral trpet. Kakorkoli jaz sem vztrajala, da je refluks,ker že imam izkušnje z njim in znaki so bili podobni. Preživljala sem grozne dnevi, noči in odšli smo sredi noči na urgenco in seveda dobili napotnico za bolnico … Dva dni sva preživela na pediatrični kliniki in jokal je skoraj vso noč. Spala nisem več kot 48 ur, po cele noči ga nosila okrog in dobila vnetje bicepsa in nekaj med vretenci. Kul, a ne 🙂 ? Fant je ‘komaden’ in pridobiva na teži, kdo bi pomislil da ga res kaj takega muči. Kakorkoli refluks je samo lažja oblika, je pa alergija na mleko. Sicer ni dokazana ampak smo dobili strogo dieto in … WAW! Pa to je drug dojenček. Ne rečem, da od vsega nošenja gor in dol,ker je bil očitno že nekaj časa bogi ni razvajen. Ampak fant spi tudi do 5 ur v kosu. Je še vseeno tiste vrste dojenček, ki očitno pač ne rabi spanja. Tako kot ga mami ni rabila … in ati 🙂 . Pa vseeno joka ni več!!! Takšnega, ki pač res ne veš ali ga boli ali je ihta ali je samo preveč utrujen.
