Ura bo odbila 12, dom zaenkrat odmeva v tišini in raznih potovalk ni več na vidiku. Dopoldansko norenje se je umirilo. Danes si je že vsak prislužil svojo buško ( spet ), borba z atijem pred odhodom uspešno zaključena, eni kufri spakirani, drugi bodo spet kmalu. ‘ Femeli hug ‘ bo konstantno spet v pogonu. Saj ne, da nas dnevno ne spremlja, ampak to je naš poslovilni stavek, ko se ati poslovi … V meni spet nekakšna praznina. Čeprav ne bo dolga … pa vseeno. Tale naš preklop spomlad + pol poletja … v dolgo jesen in še daljšo zimo, je pač najtežji. Glede na to, da je Rok letos utrpel poškodbo, je bil extra veliko časa doma ( pa čeprav je rehabilitiral in treniral non- stop ) … kako uro na dan je bil z nami, noči so bile naše. Zdaj bo pa to velik čustveni izziv 🙂 … No … toliko o stavku, ki mi ga namenijo tisti, ki me srečajo enkrat na leto. Ah, saj se navadiš kajne ? Am … NE! 🙂 … Vsakič te udari kot ponev po glavi. Je pa res, da se uneseš … navadiš pa ne ravno. Ampak seveda, mi ga podpiramo in se veselimo z njim … in mu ne jamramo 🙂 … bo prebral blog pa bo videl, da hrepenimo po njem. Ampak ej ati … mi smo tukaj, te čakamo, v mislih treniramo s tabo, da bo zima naša … Kakorkoli meni niti malo ne bo dolgčas. Zdaj ni samo eden ampak sta dva 🙂 …
julij 2016
Že dolgo nisem začutila vonja po poletnem dežju, mestne ulice se oddahnejo in voda nahrani beton. Grmenje odmeva v ušesih in pogled šviga gor in dol kje bo zabliskalo. Poletne nevihte mi pašejo. Ljubljana je tako mirna v vročih mesecih. Dijaki in študentje izginejo. Domačini se odpravijo na oddih. Brezskrbno lahko švigaš po mestu in dejansko ne čutiš, da se komu kam mudi. Le turisti si ogledujejo mestno jedro. Občutek imam, da jih je vsako leto več.
Tako kot vreme zadnje dni … so tudi moji otroci. V domu vlada pravi blisk in grom. Igrače so v sekundi po celem stanovanju, vse je v trenutku obrnjeno na glavo. Spet se samo obračam 🙂 … Pridejo dnevi, ko si z veseljem natočim kozarček vina, ko zaspita. In tako mi paše 🙂 . Ni mi jasno kako imata iz dneva v dan vedno več energije. Mislim … jasno mi je, saj sta otroka 🙂 ampak vseeno … ne mine dan, da se ne vprašam : Ma od kje ? Od kje tako bliskanje … in samo stopnjuje se … kam bolj !? Zato so razne počitnice tako prijale. Menjava okolja, ko smo skupaj in, ko kam odrinemo blagodejno vpliva 🙂 . Na naju in seveda tudi na mala škrata. Ali naj uporabim besedo : podivjana mala škrata. Izak Svarun postaja kopija starejšega. Sledi mu kot mali kuža kamorkoli se obrne. Uči se seveda samo neumnosti od njega, kako pa drugače 🙂 ? Zakaj pa smo starejši v familiji, a ne ?
Poletje je v polnem teku pa čeprav so sonce zamenjali mrenasti, sivi oblaki. Oči mi danes niso nič kaj hvaležne. Svetloba me bode in veliko kave je na mizi 🙂 . Je pa vikend pred vrati in se ga veselimo.
Tokrat imam za vas par kratih besedic o nosilki BOBA 4G. Če katera koleba z nakupom.
Meni osebno je zelo prav prišla …