Rahel veter je končno skoraj razjasnil nebo, zeleni listki plešejo nad mano. Občutek poletja je bil čisto že v moji dnevni rutini ampak zadnje dni oziroma teden… je izginil. Zebe me, v noge 🙂 ! Najbrž nas je moralo dobro zaliti, da bo sedaj sonce sijalo iz vseh štirih strani 🙂 . Zadnji teden je bil tudi pri nas bolj po vremenu, nič kaj veliko nam ni sijalo sonce in dobra volja. V meni so se mešali občutki mama vprašanj in tudi prestrašenosti.
Svet je lep. Prelep. Več ga vidimo, več ga hočemo. Za letošnjo destinacijo smo si izbrali bolj ameriški pridih, malo več civilizacije in malo manj spraševanja, kje bomo kupili karkoli če bomo odrezani od sveta … Zgolj zato, da smo bili, tako rečeno, malo bolj na ‘ izi’ … Čeprav za Dominikansko Republiko bi pa lahko rekla, da smo bili skoraj odrezani 🙂 .
Kakorkoli, nikoli se prav posebaj ne obremenjujemo, kam bomo odšli. Seveda smo pozorni na kakšne okužbe, kot so komarji in podobne reči … Dokler sta otroka še majhna, no, pa zaradi naju tudi. Rada potujeva, rada odkrivava svet, nove kulture, spoznavava nove ljudi in se učiva, širiva obzorja, primerjava našo državo z drugimi. Raziskujeva. Najino načelo je, da je potrebno videti cel svet oziroma toliko, kot nam bo to uspevalo. Zakaj? Nimam pojma.
Jabolčno pito vedno rada naredim. Ni važno ali je zima ali pomlad. Čeprav priznam, da me vonj cimeta odnese tja v december pa vseeno. Otroka jo z veseljem pograbita in krožnik je kmalu prazen 🙂 .
Oskar zelo rad sodeluje pri kuharskih opravilih, če je le mogoče ga velikokrat vključim. Tokrat je ribal jabolka in razbijal jajca 🙂 ( testo ) . Naredila sva pito iz pirine moke, krožniki so bili prazni še preden sem se dobro usedla za mizo 🙂 .
Naj vam zaupam recept :
Pogled na tropski vrt pred našo prekrasno hiško je čudovit, oči so hvaležne. Zelene barve utripajo, ko se sprehajam po travi… najljubše rože rastejo tu. Lasje so speti v figo, obraz je brez make-upa in za levim ušesom skoraj vsak dan zataknjena druga roža. Sonce nas boža skoraj vsak dan pa čeprav je rahlo obdobje dežja, po pravici… tudi to paše! Mivka leti iz vseh kotičkov oblačil, bose noge čutijo zemljo. Modrina morja je neverjetna, čutim mir. Čutim svobodo. Čutim ljubezen. Čutim moje fante brez hitenja, norenja. Čutim… nas! Tisto obdobje v letu, ki ga čakam in čakam. Tukaj sem, lepo mi je!
