Obdana s povštri okoli sebe, svetloba sveče tudi tokrat ne ostaja pozabljena 🙂 na moji desni, kakopak. »Rulete« sem si dvignila zato, da lahko lovim zvezde na nebu – ampak zaman. Oranžna meglica na nebu mi ne pusti do njih. Sicer meglenega oblaka ni nad Ljubljano, je pa mraz. Mraz, ki se letos kar ne konča. Pri nas so tulipani na različnih kosih pohištva. 🙂 Sama si na skrivaj predstavljam začetek pomladi. Ha – tudi zaman. Zvoki avtomobilskih mokrih gum pod mano mi niso všeč, raje bi na odprti terasi poslušala kakšen divji koncert iz Metelkove (tudi če ga ne bi razumela in bi se spraševala, kdo za vraga posluša to dretje?! Haha.) Čeprav včasih pa pozitivno preseneti. Poletje, kje si? Za enkrat se bom zadovoljila z rožami po stanovanju in čakala… na sonce in tople rumene žarke.
2018
Tokrat meni tako zelo ljub namaz iz čičerike. Hitra priprava, okus fantastičen in še zdravo za povrh 🙂 !
Izbrala sem čičeriko z lupino, včasih pripravim brez lupine včasih pa ne. O njenih dobrih lastnostih je povedano velikega. Ima bogat vir proteinov in je pratično brez škodljivih maščob in holesterola. Našemu srcu pa ne koristi le zaradi tega temveč tudi, ker vsebuje veliko folne kisline in magnezija. Kakorkoli ne dvomim, da je vsem dobro poznan tradicionalen orientalski hummus namaz. Tokrat se prežarčimo v okuse Egipta, Turčije in države Bližnjega vzhoda.
Mesto me je klicalo po pisanju. Zadnje čase se vedno pritožujem, da nimam časa pisati oziroma, da mi čas enostavno zbeži. Seveda ne smemo pozabiti, da je vmes imel Rok zlomljena rebra in je bil doma, to tudi spremeni moj svet 🙂 …in pa rahle težave z mojimi očmi se pojavljajo in dejansko… malo težje gledam na blizu, pišem… kakorkoli.
Kot sem na začetku omenila, mesto me je klicalo po pisanju, kar nekaj je vrelo iz mene že nekaj dni… pa zopet je bil čas tisti ne prijatelj, da nisem mogla zbežati. Prišel je ta dan, ko sem dejansko zagrabila ‘ leptop ‘ in poiskala dokaj miren kotiček zame v mestu. Naročila jasminov čaj in odmislila vse italjane okoli mene, ki kričijo… odmislila vse arogantne natakarje, ki mi ne podarijo niti pozdrava, se osredotočila na vrtnice, ki krasijo mojo mizo ( rože me vedno raznežijo ) in dežne kaplje na oknu, ki polzijo mimo mene kot mali potočki in izginejo neznano kam.