Že dolgo časa nisem poprijela za tipkovnico in začela ‘udarjati’ in srkati najboljšo kavo. Tako dolgo,da je zunaj že vroč ‘asvalt’ zamenjala mrzla cesta, nasmejane ljudi zamenjal mrk pogled nad meglo in poletne oblekice zamenjali jesenski plašči. Je pa res, da je jesen vseeno čarobna kljub Ljubljanski megli ( pravo čarobno jesen najdemo povsod kjer ni kotlina in sonce naredi barve še bolj dramatične 🙂 ) Pogled na barvne listke,ki ob vsakem malem sunku vetra padejo kot v zibelki na tla. Prava mešanica barvne palete. Waw. Mimo nas so prazniki in ameriška norija halloweena. Priznam meni je všeč, vsi se nekaj pritožujejo … joj ta Amerika, kaj nam ‘ dela ‘. Ubistvu je pa to njihov nekakšen ‘pust’ in smo ga sami prevzeli, zakaj pa ne? November, turobni mesec … zakaj si ga nebi polepšali z zabavo in nekakšnim pričakovanjem? V tem ne vidim nič slabega …
Med vso mešanico poletja in prehoda v jesen se je razvil še en čudež. No ubistvu se je razvil že takrat,ko je bil še vroč ‘asvat’ :). Mali O. bo dobil družbo in ne bo več sam. Dobil bo nekoga s katerim bo delil otroške norčije in se tega spominjal vsa tja do starosti. Dobil bo nekoga na katerega se bo poleg naju lahko zanesel in 100 % računal. No vsaj upam,da se bo moja želja izpolnila :). Mislim,da si vsak starš želi, da sta otroka prijatelja. Kakorkoli 🙂 začelo se je obdobje nosečnosti. Ubistvu sem se odločila, z moževo pomočjo seveda – ker me posluša jamrati , da še vem malo pojamram … nisem ena tistih nosečnic, ki imajo samo trebuh :). Po domače : kaj hitro se mi vse prilepi 🙂 … In z vami bi rada delila koliko truda bo vloženega v to, da bo spet postalo vse tako kot mora biti oziroma še boljše. Z Oskarjem so moje kile pošteno narasle :), pa nebi ravno rekla da zaradi pretiranega : vse bom ‘pojedla’, ker se rada ponorčujem iz tega stavka ampak mislim,da zaradi vse vode,ki je bila v meni ( očitno imamo to v družini ) in pa ne odrekanja. Ker namreč sama obožujem hrano in to ne samo zdravo. Obožujem tudi hamburgerje in podobne packarije ( vsake toliko ) … da pa o čokoladi niti ne govorim ali pa o nutteli z žlico :). Sladkosneda za znoret in to imam po očetu. Ti si kriv, tatko :)! Kakorkoli sem gurman dobre hrane, zdrave hrane in včasih tudi ne tako zdrave hrane. Moja prijateljica Nina me je pošteno nasmejala, ko je rekla : Ha ne morem vrjeti, da dejansko ne ješ več tako kot si včasih, s tabo sem res uživala jesti – nisi več zabavna ha ha ( do 20. leta se ti pač ne pozna, nikoli nisem imela težav z težo ) ampak starejši kot si, jaaaaaa’ pač ne gre več tako. Če želiš biti zadovoljen sam s sabo in se tudi počutit energijska bomba, da ti znese vse v tem tempu. Hrana in šport je rešitev, vsaj zame. Do 20.leta sem plesala in se konstantno gibala. Kasnejo,ko je fax, služba se stvari spremenijo. No pri meni se je spremenilo med nosečnostjo, kar se najvrjetneje pri 70 % žensk, razen pri tistih ki jim zavidam :)! Pri Oskarju sem se zredila za krasnih 23, 24 kilogramov. Waw še ko preberem me strese, ker mi postane kar malo slabo kaj me zopet čaka :). Spomnim se dneva, ko sem se odločila : Oooo ne,ne nikoli nisem bila pri ‘močnih’ in ne bom. Ampak, ko se zrediš pač moraš nekaj narediti da prideš nazaj. Meni so rekli, bo ‘šlo samo dol’ med dojenjem itd … Ma ja? … Ne ga srat? Niti malo … Nisem ta tip punce, se je zredila ma je hitro vse pošlo :). Ker še enkrat : pač rada jem :)! Tako, da ko sem začela ni bilo izgovora : je dež, je mraz. Sem pač šla v blokovsko garažo in začela tečti po garaži, iz kleti ‘šprintala’ do 10. nadstropja in obroke nadomestila z zdravo, neredilno hrano. Pa niti približno nisem nikoli jedla ne zdravo ampak sem se malo bolj izobrazila o hrani in si naredila plan. Pri tem mi je seveda pomagala Alenka in njeni VIIT treningi. Najbolj pa moja vztrajnost. In vam nekaj povem, imela sem toliko energije pa čeprav sem bila utrujena ( neprespane noč + tempo dojenčka ). Samo to pa šport pa sem letela in kile so odšle, še manj sem jih imela kot pred nosečnostjo. In počutje je bilo enkratno. Ko ‘padeš noter’ v ta tempo je enostavno nevrjetno dober občutek, od vedno sem bila športnica z vmesnimi pavzami in,ker sem mama tega ne bom zanemarila. Niti zaradi zdravja, počutja in pogleda v ogledalo 🙂 … ter seveda moža :)! Je pa res, da ko postanem noseča se moje upiranje hrani konča in pač začnem jesti,kar mi paše :). No brez pretiravanja ( sladkor – sladkorna itd ) ampak pač … brez ojoj morem paziti, ojoj … Uživam in se prepustim. Začela pa sem obiskovati jogo za nosečnice. Ampak to je umirjena vadba pri kateri se povežeš z otrokom in imaš čas zase. Ker sedaj se raje več posvečam Oskarju in mirnem tempu. Bo kmalu spet vse divje in natempirano. Torej drage nosečke 🙂 vse se da … če se hoče in želi … Naj bo nosečnost ena velika krasna izkušnja, brez obremenjevanja … Naj vas dragi in domači razvajajo saj v vas raste novo bitje in to občutimo samo me, mame … kako poseben občutek je to … Naj se čas ustavi ( razen takrat, ko nam je slabo in nas boli glava ) … naj so meseci lepi vse do takrat, ko ne začnete zatekati 🙂 … ko niste še helij balon 🙂 … Saj veste o čem govorim, kajne :)? Zato drage nosečke in mamice upam,da se mi katera pridruži kasneje. Zaenkrat se bom pustila presenetit številki na tehtnici, ko bom obiskala gospo sestro pri ginekologu … in zamižala na ‘en uč’. Se bom kasneje prepustila zabavi z izoblikovanjem tistega, kar je bilo :)! Ker vem, da je mogoče :)!
Do naslednjič 🙂 …
Na sliki : O. v trebuhu in jaz po cca. desetih mesecih.
P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca 
! …
