Nešteto cerkev je pred mano, zvok vlaka in mesta me vedno impresionira. Sonce nad mano ravno prav greje in vesela sem za naše korito,da se lahko z računalnikom usidram vanj in koristim sončne žarke medtem, ko O. spi. Dan bova preživela doma,ker je bolan.
Včeraj sem po dolgem času gledala enkraten film, ki mi je dal mislit. Zopet sem pri času. Ampak ne gre brez zabeleženja v blog. Blog,ki ga bom mogoče prebirala čez 20 let in se bom smejala kako so moje misli skakale sem in tja. In se spominjala trenutkov, katerih ne bom mogla prevrteti nazaj. Vse tako hitro mine in nihče na svetu nima kakšnega časovnega stroja, ki bi prevrtel uro in leto nazaj. Tehnologija tako napreduje, tega pa ne izumi nihče :). Sranje … Ura se vrti, meseci se vrtijo in leta se seštevajo … Film je govoril o tem kako ti lahko sekunda spremeni življenje in kako je treba dan dojeti. Zanimivo je bilo, ko je prikazovalo dan v dveh obikah … Zjutraj je zbudiš in stres se začne, služba … vlak … neprijazni ljudje …. hitenje sem ter tja … ne opziš malenkosti in nimaš časa se ozreti okoli sebe ali se nasmejat prodajalki katera te prijazno pozdravi na blagajni … vzameš stvari in že hitiš naprej, zvečer se uležeš v posteljo in ugasneš luč brez, da partnerja objameš in samo zajamraš : Ja naporen dan je bil … zaspiva. Kasneje je prikazalo isti dan z kančkom veselega momenta med vsem tem hitenjem … Živeti dan, kot da je tvoj zadnji in te jutri ne bo več. Zopet … zjutraj se zbudiš in veš,da bo naporen dan ampak se nasmeješ in dan napadeš z pozitivo, spiješ hitro jutranjo kavo, poljubiš partnerja in ‘zakričiš’ se vidiva kmalu, ljubim te … opravljaš delo v službi in imaš neprijetnega šefa kateri te spravlja v slabo volje, ko se obrne mu pokažeš jezik in se zasmejiš … hitiš nazaj na vlak, fant poleg tebe posluša ipod in zaslišiš pesem, začneš plesat in se nasmeješ in že hitiš v trgovino z nasmehom na ustih … prodajalki se nasmeješ … lepo zahvališ …. šibaš naprej … pokličeš prijatelja, ko si na poti domov da malo poklepetaš z njim o dnevu in mu zaželiš lep dan … Prideš utrujen domou v objem partnerja, otroka, mame … kogarkoli … ga objameš in si vseeno vzameš tiste 3 minute ( ga nafilaš z tvojim pozitivnim mišljenjem ) in pokleptaš z njim … se veseliš drugega dne,ker veš da si zdrav in živ … Point filma je bil enkraten, točno tak kot jaz razmišljam. Čeprav VEM, da je težko živet tako … vem,da človek ni sposoben bit 100% vedno dobre volje in se veselit. Ampak vsakič znova, ko vem da živim in da me čaka drug zdrav dan … Se nasmehnem in ga napadem kot, da je moj zadnji dan na tem svetu … Čeprav ure ne morem prevrteti nazaj vem, da bo življenje še dolgo in da bo vsak trenutek nekaj posebnega … Zato si probajte čim večkrat ponoviti, da … Živi dan, kot da je tvoj zadnji … Grde trenutke spremeni v lepe z humorjem, vtisni si muinute v spomin,ker jih ne boš mogel nikoli več zavrteti nazaj … Bodi prijazen do ljudi, čeprav nekateri tega niso zmožni. Ne pust,da te slaba volja in energija od drugih spravlja v slabo voljo … Pozitiva prevlada. Zavedaj se, da imaš zdrave roke in noge in lahko rušiš svet pred sabo … Prilepi si listke po stanovanju kateri te spravljajo v smeh, ko za trenutek vstopiš v svet slabe volje … Filaj sam sebe z pozitivo in boljši boš … Nevrjetno je kaj glava zmore z mislimi … Mislim,da sem sama od vedno na taki poti in lepo mi je … Naj bo lepo tudi vam!
Danes sem si dan polepšala z sedenjem v koritu na soncu in sem hvaležna za to 🙂 … Pa čeprav umiram po sprehodu in svežem zraku! Vsaka malenkost šteje :)!
Pa lep dan …
Do naslednjič!
P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisani z nalivnim peresom, brez brisalca 
! …
