Bila sem stara 20 . Sedaj skoraj 30 . Le v čem je razlika ? Sem mama .

Razlika poletnih dni in zimskih je ta …  da mi tokrat namesto železnice in utripa mesta v ušesih odmeva utrip čričkov na levi strani … in predenje mačka na desni strani 🙂 .  Zaenkrat odmeva otrok ne slišim. Pustimo se presenetiti. Na trenutke se mi zdi, da bom enostavno ponorela … ko ga slišim. Če ni to nekaj najbolj zoprnega kar obstaja na tem ljubem svetu. KOMAR! Ko mi pridrvi mimo ušesa … me kar zmrazi. Tako majcen pa tako velik … če si v boju z njim 🙂 . Ampak se ne dam, ker koristim tople dni in bom sedela zunaj 🙂 . Vonj poletja me premami in tega mi ne vzame niti ta mala baraba!

Zadnje dni, tedne … so moje mislim zopet na momente odtavale … včasih sem se smejala tudi sama sebi, ker sem si vse skupaj predstavljala pred očmi kot nekakšno sliko, ki si jo sproti rišem .

Stara sem bila 20 let. Mojo torbico so zasuvali laki, elastike, šmikne, parfumi … verižice, sem pa tja najbrž tudi kak prstan, ki sem ga po žuru snela in odložila na varno. Moja omara je bila polna bleščečih se oblačil, ki so iz dneva v dan brezskrbno tavale po mestu in preživljale noči pod ‘ disko ‘ reflektorji . Visoke pete so bile znucane od konstantnega plesanja. Avto je bil v večini dobro očiščen in predvsem je vseboval rezervne čevlje in spet obleke 🙂 . Če slučajno ‘ padem’  v kak žur 🙂 . Noči so bile mirne in če so se predavanja začela šele okoli 16.ih  je bilo časa za spanje na pretek. Če ne drugega pa za valjanje po postelji s kako knjgo za ‘ fax ‘ 🙂 … Misli so bile iz dneva v dan skoncentrirane na vikend dogajanje in fax seveda 🙂 … Stanovanje je bilo v večini kar dobro pospravljeno ( geni po moji mami, nimaš kaj ha ha  : no čeprav če vprašam njo –  ni bilo to to 🙂 ) . Dnevi so leteli neobremenjeno mimo mene, vožnje so bile mirne kamorkoli sem se odpravila … in, ko sem se odpravila sem samo ključe vzela in šla na pot. Kavo sem pila v miru, kosilo sem dejansko pojedla sama , stranišče sem tudi obiskovala sama 🙂 . Poletne dni sem preživljala na plaži, ležala in se predajala sončnim žarkom. Prebrala knjigo ali dve ali pa enostavno ležala. Zimske dni sem preživela pod dežnikom in tekala po snegu brez, da bi se bala … da bo kdo prehlajen 🙂 .

In nato … so prišli ONI 🙂 . 

Stara sem skoraj 30 let. Mojo torbo zasuvajo plenice, kremice za rit, kakšna rezervna duda, par avtomobilčkov, mokri robčki, slinček in še in še … no seveda imam tudi mini parfum 🙂 . Prstani in verižice … ah! A se sploh spuščam v to debato? Eden me potegne ( strže najljubšo verižico ) … prstan lahko koga poškoduje, če je prevelik … 🙂 . V moji omari so seveda še vedno bleščeča oblačila ampak izgledajo kot nova, pete v omari me tudi čakajo. Vidno so nošene ampak nič pretresljivega. Avto … oh ta naš avto ! Od kolesa do vozička … od plenic do rezervnih otroških oblačil ( in ne mojih ), žoga, mali rezervni čeveljčki, sem pa tja igrače … no,  v podrobnosti kaj vse se doagaja na naši poti … raje ne bi šla … da si ne bo kdo mislil, da smo zmešani 🙂 . Skratka bolj, ko avto pucamo bolj je ‘ usran ‘ … Noči so še vedno neprespane, moj obraz je deležen sem pa tja kakega udarca od male rokice. Če že lahko zaspim, raje poskrbim da sta mala škrat pokrita zraven mene. Misli so iz dneva v dan skoncentrirane na vikend dogajanje z otroci … no , ne samo vikend, tudi dnevno dogajanje. Stanovanje … pa smo tam! Šipe so tako lepe, ko slinaste roke pomažejo celotno lepo šipo, ki sem jo umila. Pod mizo je prav nasad malih dobtinic, predali so vedno drugače pospravljeni.  Kavč sploh ni več kavč,  ampak trampolin. Nočni sprehod po stanovanju je prav vznemerljiv, ker samo čakam kdaj bo kaka pozabljena zadeva ( ki je nismo oziroma niso pospravili  pred spanjem ) prišla pod moje noge in bo ob dveh  zjutraj začelo vse tuliti.  Igrače in njihovi gumbi, ki tulijo na ves glas. Skratka : bolj pucamo, bolj je usrano … spet 🙂 ! Aha pri 20.ih so bile vožnje mirne sem omenila, ne ? No pri 30.ih je pa daleč od mirnega  … če se en ne dere, se dere drugi … ko je vse tiho imamo na sporedu ‘ muzko ‘ . Mislite da se upošteva moje želje 🙂 ? Pfff pozabi, Oskar je naš dj ! No pa saj tudi zaspita, takrat si predstavljam, da jih imam 20. ampak vseeno ne morem zavrteti gumba za glasnost in plesati na semaforju ( da me vsi čudno gledajo ) … psssst, otroci spijo! Aja …  še to sem skoraj pozabila, ko sem se odpravila od doma sem pograbila le kluče … no sedaj se odpravim od doma tako, da skoraj v dvigalo ne morem 🙂 . Kolesa, igrače, igre, čelade, torbe … in še in še 🙂 . Eno uro rabimo preden se kamorkoli odpravimo … ko smo pri dvigalu se pa skoraj vedno obrnem nazaj, ker se nekaj čudnega dogaja v plenici. Ah! 🙂 … Me razumete,  a ne? 🙂 … Omenila sem, da sem kavo pila v miru ? No … trenutno celo skodelico kave spijem šele okoli 14 ure , kosilo vedno prej postrežem njim in sem pa tja  jem … pa tudi če so oni na koncu že siti, še vedno ponudim žlico iz mojega krožnika … pa čeprav v resnici res NIMAM POJMA zakaj. Ker dejansko so vsi siti 🙂 !! Na stranišču ali pod tušem … ne pomnim kdaj sem bila sama. Eden, dva … ah včasih si še Rok pride umivati zobe. A sem mogoče nevidna 🙂 ? Poletje na plaži? Ahahahah z malimi otroki 🙂 ? No , saj tiste dve urice če zaspita je ‘bomba’ , skliznem na hitro na brisačo pa čeprav mi pogled beži tja pod borovce če je vse ok 🙂 . 

Razlika med dvajsetim in tridesetim letom je očitna 🙂 . Ampak to ne opisujem kot slabo 🙂 . Bilo je dolgčas, dokler nisem spoznala pravega celodnevnega žura z otroci. Veliko je dela, veliko odrekanja, veliko letanja in toliko ljubezni. A ni vse, kar iščemo v življenju ljubezen? Ko jo dobimo, najdemo in ustvarimo … se je moramo držati za vedno. Ne pa zbežati … tudi če so trenutki, ko si želiš zopet bit star 20 … 🙂 . Priznam …  bilo mi je lepo, izkoristila sem jih zelo … sedaj pa skrkam in uživam v slinastih in mokrih poljubih, ki jih prejmem čez dan. Otroški nasmehi so moja terapija, otroško dretje je učenje mojega potrplenja. Boks v glavo sredi noči me samo spomni kako srečna sem lahko, da je moja postelja polna. Polna z ljubeznijo. Ko bodo odrasli bom pa zopet stara 20 ( jih pogrešala ) , le da bo moj obraz zgledal malce drugače 🙂 . Uživam biti mama, pa čeprav se mi zdi na trenutke, da se mi bo zmešalo 🙂 <3

Vse, kar potrebujemo je … LJUBEZEN <3 

Do naslednjič …

unnamed 1

unnamed

 

Prejšnja objava Naslednja objava

Morda ti bo všeč tudi

Ni komentarjev

Odgovori