P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisani z nalivnim peresom, brez brisalca 
! …
Just thoughts …
Že zgodaj zjutraj sem vedela, da bo danes čas za blog, končno! … Medtem, ko so se sončni žarki prebijali do mene skozi ljubljansko meglico … sem videla drevesa kako se hvaležno smehljajo, obrisi krasnih dreves in ptic … Ahhh Končno lepo jutro! Odmev ´komada´ I Say A Little Prayer od predrage Arethe Franklin, ki me spominja na najino poroko … takoj za tem mi v ušesih zabrni OneRepublic in z nasmehom dam po gasu ter se smejim sama sebi in v glavi vidim kako z Rokom prepevava vsak svoj del in seveda skupaj … ko imava pevski moment 🙂 … Momenti za zapisat v knjigo, polni smeha in igrivih pogledov … Tako, končno je čas za blog :)!
Priznam čas me je pojedel, vse je šlo tako hitro mimo, da se enostavno spet nisem umirila in zadihala, da bi začutila lepo življenje … Si vzela kratkih 30 minnut zase in za računalnik. Nekako mi je bilo bolj pomembno ga preživet na zraku, z dragim in mojo malo žabiko … ali pa nekje v pogonu 🙂 ( kar je normalno! ) … No poletje je že minilo, kratih 6. tednov lepote je zbežalo mimo mene kot bi tlesknil s prstom … Vsako leto znova se čudim, zakaj tako hitro? Ali nebi bilo lepše če bi obdobje zime trajalo toliko kot traja poletje? JAAAAA! 🙂 Ampak ne smem tako mislit,ker bi moj dragi bil brez snega in bi bil ekstremno žalosten :)! Minilo je tudi uvajanje najinega malega Oja v vrtec, ahhhh malega? In spet bom jamrala kam ta čas tako beži? Strumno koraka čez vrata vrtca, pošlje lupčka ali pa tudi ne … in že je v svojem malu svetu z sovrstniki … Nisem ena tistih mamic, ki pri uvajanju sili otroka naj se igra z njo in sem 100% prilimana poleg med hrano,umivanjem … ampak ga enostavno pustim,da se razvija in opazujem od daleč. In to je po mojem mnenju najboljši vložek v malo zverinico 🙂 … Naučiti ga … da sam zakoraka v svet … medtem, ko ga mami opazuje od daleč, ga gleda in čuva …
Vsakemu na tem svetu bi rada povedala kako krasno je imet otroka … Čeprav je res, da spet v zadnjem času hodim po svetu kot zombi 🙂 ampak vseeno! Medtem, ko kolebamo za kaj se bomo odločili kariera/otrok/kariera/otrok – Čas beži! Opažam,da starejši si bolj kompliciraš in vse ti je tako naporno … Čeprav v resnici sploh ni, vse je krasno samo vzeti si moraš tako … Res je drugače in res je veliko prilagajanja … Res je, da si ga je zelo težko privoščit, saj je naša država drugačna kot je bila včasih … Imel si več časa, nisi bil v službi po cele dneve za praktično nič denarja, stanovanje si si lahko privoščil in najbrž si tudi brez pretiranega razmišljanja šel v to in ga imel 🙂 in najbrž te starši niso imeli do 35. leta doma 🙂 … Kakorkoli glede kariere in otroka mislim,da se da vse uskladit čeprav se dogaja malo bolj počasi ampak se da … Če si želiš! Nekateri si ga ekstremno želijo pa ga ne morejo imeti … Nekateri so ga imeli pa so se ga znebili … Nekateri si ga enostavno ne upajo privoščit … Nekateri ga pa imamo in smo ekstremno hvaležni,da je tako in da se vsak dan znova lahko zahvalim za moja dva fanta … Ki mi dajeta moč z iskricami v očeh čeprav bi ju kdaj najraje ugriznila … enega,ker ne spi in ker ga imam tako rada … drugega,ker včasih ne pospravi za sabo in ker ga tako ljubim :)!
Naj dan mine lepo … ali v družbi otrok, moža, fanta, mogoče ljubimca :), prijateljev … Nos že drvi tja za štedilnik si pripravit najslajšo kavo … Upam,da se slišimo kmalu …
Do naslednjič …
P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisani z nalivnim peresom, brez brisalca ! …
P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisani z nalivnim peresom, brez brisalca ! …
