Knjiga, ki kriči … da jo prebereš!

Utrip mesta pod mano me vabi na kolo, vročina na meni me vabi na prelepo obalo … Mislim da bo obala prevladala, plavanje nas kliče in smeh Oskarja v vodi je najboljši! … In histeričnega brcanja … Za vikend napovedujejo vročinski val … Vreme gre iz enega extrema v drugi … Trenutek, ko je tako mraz da rabiš jakno …  in trenutek, ko bi skočil v Ljubljanico.

Včeraj me je pot ponesla iz mestnih ulic v enega izmed Ljubljanskih manjših parkov … Z Oskarjem sva opazavala ptičke in bil je fasciniran nad njimi 🙂 … Včasih si prav želim, da bi bila v njegovi glavi in videla kaj razmišlja oziroma kako vse to poteka … Škoda, da se prva leta ne spomnimo … Zanimivo bi bilo čutiti občutke, ko nekaj zagledaš prvič … Pa naj bo to avto, ptica, mačka … Ali pa se dotakneš pasje dlake, steklenega kozarca …Z njim podoživljam otroštvo in to je nekaj najlepšega na svetu! Začetek vsega … Vse ga še čaka … Le kam ga bo odpeljala pot?  Medtem, ko sva čakala Roka, da prispe k nama je mimo naju prišla gospa … Gospa, ki jih je štela mogoče blizu 80,90 … Imela je čisto plave oči, prijaznega pogleda, polno prstanov na roki in majcen nasmeh na obrazu … Mislim,da je bila v mladosti zelo lepa in zelo zaljubljena … Rekla bi ji : starejša meščanska Gospa … Prisedla je k nama in se na prvi pogled zaljubila v  Oskarja in mi sama pričela pripovedovati njeno zgodbo … V nekem trenutku sem se počutila kot da gledam zaprto knjigo katera kriči, da jo nekdo prebere … ker je na polici osamljena … Pričela je z zgodbo, da sta bila z možem zaljubljena in srečna … na žalost brez otrok, ker ji ni uspelo zanositi ( zdravstvene težave ) … Veliko lepih stvari je povedala o svojem življenju z solzami v očeh … Ostala je sama, brez njega … Odšel je tik pred obletnico zlate poroke, za katero sta bila že vse dogovorjena … Ko je pripovedovala sem jo opazovala kako žalostna in sama je, povedala je da nima več solz da bi jokala za njim … V parku, razmišlja in pripoveduje kakšno življenje je imela … Kako je bilo lepo in kako grozno je na koncu … Pristala je v domu od žalosti, ker njega ni več … Toliko let skupnega življenja na koncu pa taka krutost … Ampak še vseeno je imela tisti nasmeh, pristen nasmeh … da je vesela, ker je preživela srečno življenje z njim, nasmeh na usta ji vsak dan privabi kakšen spomin iz mladosti katerega sta skupaj preživela in se smejala … Misli mi niso pustile kaj drugega razmišljati kot … Zakaj je življenje tako? Zakaj obstajamo če pa je kruto? Zakaj se kregamo, če ni vredno? Zakaj se obremenjujemo? Zakaj smo napeti? Zakaj razočarani?  Zakaj ne koristimo tiste dni, ki so nam dane na tej okrogli žogi? Smo srečni, ko zaslišimo ptička in zavohamo vonj rož? Srečni, ko smo še skupaj in ko nam je lepo? Veseli življenja pa čeprav je na koncu kruto … Tako kruto, da je še gospa prikimala in rekla : Ahhh saj ste še mladi, imate še čas 🙂 … Ampak ja : Kruto je, če ostaneš sam … Sam brez njega ( brez njih ) … Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zato … Življenje je tako! … Ahhhh pa imam spet za ‘ študirat ‘ 🙂 … Z gospo smo se dogovorili, da se srečujemo v parku in deležna bom še kakšne njene življenske zgodbe na klopci pod krošnjami … Jaz bom super poslušalec, ona pa pisateljica in mi bo brala … Ob tem pa pozabila, da je sama … Vsaka knjiga ima svojo zgodbo pa naj bo to kriminalka ali ljubezenski roman … Sama obožujem ljubezenske romane in mislim,da sem ga našla … Na zeleni klopci pod ogromnim drevesom … v parku!

Nič kaj prijetne misli za tako krasen dan, ampak realne … Zato pa čim bolj izkoristimo dan in ne razmišljajmo nič drugega kot to … Kako nam je lepo in kako nam bo lepo … Ko bomo čez leta sedeli na klopci in se bomo z veseljem in nasmehom na ustih … spomnili našega življenja kako smo ga preživeli najlepše kar se da …

Do naslednjič …

large

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …

 

Prejšnja objava Naslednja objava

Morda ti bo všeč tudi