Nad mano modro nebo in vetrovna Ljubljana … Zvok železnice in prometa pod mano me vsako minuto spomni da ne pozabim utripa mesta – všeč mi je! Opazujem žabiko na O. ( pol mene, pol njega 🙂 … ) kako se kobaca sem ter tja, celo dnevno ( tla ) imamo prazna, da se lahko skupaj plazimo po tleh … Še malo mu manjka pa se bo skobacal. Nevrjetno močen za svoje mesece … Noro! Vsak dan napredek, tak napredek da včasih ne vrjamem svojim očem … Vsak trenutek in nov gib si skušam zapisati v kotičke možganov in si ga zapomniti za vedno … VSE! Obožujem ga, Ljubim … Kakšna škoda, da vse tako hitro pozabimo … In premalo uživamo trenutek, trenutek ki nam je dan!
In sem nazaj, potreboval pozornost … Dolžnost mamice in veselje mamice, ko mu dam poljub za lahko noč in vse kar spada zraven … Misli so v zadnjih dneh bežale k stavku : Live the moment … Momenti o katerih smo debatirali z ljudmi … so mi dali mislit … Zakaj ne uživamo trenutka? Zakaj se v tistem trenutku ne zavedamo kako nam je lepo? Obremenjujemo kako je bilo takrat krasno in pozabimo da živimo življenje? Obremenjujemo kaj bo? Kaj moramo še vse postoriti? Včeraj sem z prijateljicami obiskala koncet, v trenutku mi je švignila misel : Live the moment … Smejale smo se, uživale ena ob drugi, plesale … Večer je bil popolen … Življenje brez njih ne bi bilo isto! Vsaka je nekaj posebnega, vsaka drugačna … Ena punčkasta organizatorka,ki te nikoli ne pusti na cedilu in je za vsako ‘ sranje’ tako kot jaz :), ena sanjačica in odprta za vse pogovore in privabi mi nasmeh na ustnice, druga prijateljica s katero neizmerno uživam ob tračanju in smejanju tudi po 5 ur lahko vsak dan, tretja kot sestra za katero bi lahko pisala v nedogled o trenutkih, ki sve jih preživele ob kavi na balkonu in tudi prisotna bi bila pri mojem porodu, če mojega dragega nebi bilo tako rečeno – pogumna sestra, ki me brani ko gremo ven 🙂 … In moja punca na M. katera ni delila trenutkov z nami saj lovi svoje sanje daleč od nas in jo neizmerno pogrešamo in smo ponosne na njo, da si je upala nas zapustit in segat po tistem za kar živi …One so del mene, vedno bodo … One so JAZ, v vsaki izmed njh se najdem … In med sabo se odlično razumejo … Skoraj vse sem pa povezala sama … Da so imele družbo medtem, ko sem jaz bila srečka nosečka ha ha ( no seveda že prej ) … Včeraj sem jim pa tudi povedala, da v tistem trenutku neizmerno uživam … Vse smo uživale! Rada vas imam punce moje! Brez vas bi bilo življenje dolgočasno! Premalokrat si to povemo …
Trenutke katere preživim z Rokom so krasni, premalokrat se zavedam kako krasni … Obiskala sva festival v Srbiji ( že velikokrat ) in letos je bila najina pot čarobna … Pokazal mi je sončnice … Krasna polja sončnic … Uživala sva ob vožnji in vetru …Trenutek za katerega se živi! Zavedala sem se trenutka … Toliko imamo trenutkov za katere bi lahko uporabili frazo : Live the moment ampak se jih ne zavedamo … Poljub z ljubljeno osebo na dežju ( Rok me peljal ven ob največjem nalivu ),’ kruzanje’ z kolesom medtem, ko sediš na ‘ prtlažniku ‘ ( z ljubljeno osebo ), pitje kozarca vina z užitkom, smejanje z bratom-sestro, čas z mamo in očetom, tračanje ob kavi z prijateljicami, piti pivo z prijateljem … Sedenje na klopci in poslušati šumenje dreves … Uživati ob vetru, ko nas rahlo poboža po koži … Trenutkov je nešteto, če jih znamo cenit in se ne vsak slehrni trenutek obremenjevat z prihodnjostjo ali preteklostjo … Ker preteklost se ne bo vrnila prihodnost pa bo že stekla tako kot mora … Bumerang – misliti dobro in zgodilo se bo … Zato dragi moji … Živite trenutek in uživajte v njem … Saj življenje je kratko!
Do naslednjič …
P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca 
! …
