Okus jasminovega čaja me popelje v nevrjetno ekstazo lepih trenutkov pa čeprav je dan turuben. Dva tedna prave pomladi je bil balzam za dušo in oči so se nahranile pogledov nasmejanih in srečnih ljudi. Kako malo je potrebno,da so ljudje srečni. Samo sonce in vse je tako pravljično in lepo. Vsi so tako prijazni, ko se čebele ustavijo na cvetovih rožic, ko ptički žvrgolijo svojo melodijo in modrina nad nami je videti enostavno neskončna in sveža …  Odmev pesmi ‘walking on suneshine’,odprto okno, svež zrak in odmev otrok iz igrišča do stanovanja … To so tisti pomladni krasni dnevi za katere živimo in hitimo domov iz službe.

Pa vseeno danes ni tak dan ampak živi samo v moji glavi … zaprem oči in se prežarčim v ta dan … Lahko bi bil resničen,ker je namreč poseben dan. Materinski dan in 25.MAREC, nekakšen čaroben datum za vse mamice. Misli me popeljejo nazaj v otroštvo in odmev v glavi od predragega neminljivega Pavčka : Mama je ena sama, prva radost je mama …

Malo bitje prvič zagleda svetlobo sveta, temna barva oči se mu zasveti medtem, ko ga položijo na trebuh. Ves trud in hitenje okoli mame, ki rojeva se umiri … Zagleda jo, končno vidi osebo pri kateri je spal in se razvijal medtem,ko je poslušal bitje njenega srca v notranjosti. To je tista oseba, ki se ji reče MAMA … Njej je spremenil življenje … Ona je bila tista,ki ga je nosila pod srcem. Ona je bila tista, ki ga je nestrpno pričakovala v svojem objemu. Malo bitje raste in MAMA z njim. Prve besede : ma ma … Prvi koraki in s tem nepopisna sreča MAME … Prvi nasmehi, prvi padci, prva hrana, skupne neprespane noči in skupna sreča … Prva ljubezen, prva puberteta, prvi vzponi in padci v življenju … Edina oseba katera ve vse je : MAMA … Imeti mamo … takšno,da veš da je skoraj edina oseba na tem svetu, katera te nikoli ne bo pustila na cedilu je enostavna sreča. Vem,da vsi v življenju nimajo te sreče. No jaz jo imam, ker me je dvignila iz plenic in pospremila vse tja do oltarja. Dala mi je ljubezen, katero jaz sedaj delim naprej in z veseljem praznujem današnji praznik … V prvih dveh letih življenja mojega malega Oja sem doživela srečo, katere prej nisem poznala. Nisem si niti v sanjah predstavljala, da te to malo pravljično bitje pripelje do vrhunca sreče pa čeprav ti zapoje le novo pesmico. Zanimivo … Nekaj tako vsakdanjega je rojstvo otroka in vzgajanja, da so vsi to vzeli za samoumevno. Jaz se čudim vsak dan. Njegove sposobnosti so iz dneva v dan večje in moj je. Najin je … Čas beži tako hitro, oni pa tako hitro rastejo in se postavljajo na noge … Šele sedaj razumem mojega očeta,ker nas enostavno ni hotel spustiti od doma … Ker vse tako hitro mine … Male nogoce postanejo velike in odtavajo tja v svet. Brez mame … Zato nikoli in nikdar ne pozabite mame … Kaj je vse naredila za vas, da je svet bil lepši …

Biti SUPER mama je težek poklic s tem pa tudi najlepši. Včasih se počutim kot nekakšna levinja, ki brani svoje ozemlje pred slabimi ljudmi in želim svojemu otroku vseeno prikazati svet v pravljici. Tako kot najbrž vsaka mama. In tako kot se je trudila moja mama.

Preživite čas z njo, pa ne samo danes … Vsak dan. Jaz ga veliko in včasih se mi zdi, da mogoče celo malo preveč 🙂 . Čas je najpomembnejši … ni ure na tem svetu katera ti lahko prinese čas nazaj …

Pa lep dan!

Do naslednjič …

Walk & Talk & Tie my shoes …

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri … ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisani z nalivnim peresom, brez brisalca  !