Oči podpirajo zobotrebci, cel dan sem tavala po svetu kot mumija. V trgovini sem kupovala napačne stvari, ko me je kdo kaj vprašal sem za odgovor potrebovala cca 10 sekund, da so moja usta sploh odgovorila. Spila sem nešteto kav in se z pozitivo zbudila ( no saj sploh v resnici nisem spala 🙂 obdobje novorojenčka mimo, krčki mimo, helow zobki in NE SPANJE! ) … se odpravila na mojo jutranjo turo teka, ker sem pač mislila,da mi bo dalo moč za cel dan. No narobe sem mislila, ker ni šlo čez 🙂 , še vedno zaspana 🙂 ! In sedaj, ko je ura za spat, seveda ne morem spat,ker sem nafilana s kavami, čokoladami za ‘ energijo ‘ – beri nuttelo … in pa seveda sem imela slabo vest, ker že dolgo nisem nič napisala … v resnici sem mislila, da bom imela več časa in iz tedna v teden krasila mojo lepo novo spletno stran. No in spet sem narobe mislila 🙂 …
V naši družini vlada zmešnjava in vse leti po lufu 🙂 … Borimo se proti kašlju ( ki me bo mimogrede spravil ob živce ) in letamo od bioenergetika do mami bodi zeliščarka, raznih inhalacij in podobno. Živimo v strahu,da se najmlajši ne naleze. Ko se že pozdravimo ( se čez par dni ponovi ) dnevi tečejo, kot bi tlesknil s prstom. Od jutranjega letanja v vrtec, na telovadbo, na obisk k staršem, ki zgleda nekako takole, da možu vedno rečem : A praviš,da majo ČEHI nabasan avto? No kaj smo mi pol? Vzemi : lupinico, voziček, a bmxa bomo rabili? Žogo, ‘cunje’, plenice in še in še … skratka toliko stvari,da sem zadnje tedne že obupala in se mi ne da prav nikamor več in preprosto uživam doma in ‘štrajkam’ s kakršnimkoli obiskom 🙂 … Nazadnje se odločimo ostati doma in smo vsi na kupu. Z Rokom včasih po par ur ne moreva niti spregovoriti besede, ker … ko Oskar ne govori ( beri : 24/7 govori ) se začne naslednji dret, in že je čas za malico, potem za drugo malico … komaj pospravim se že kuha kosilo in razmišlja za drugo malico 🙂 in tako naprej v nedogled 🙂 … Ko me minuto ni v dnevni sobi se naša vrtalka zavrti in so na tleh vse stvari iz kavča, miljon igrač all over … skratka naša dnevna se spremeni v igralnico. Katera je zanimiva cca 5 minut, potem bi že spet kaj drugega. Mama pospravi 🙂 … Potem pridejo minute : Mami lulat, mami kakat, mami se greva igrat? Mami risanke, mami kdaj bomo šli kam na obisk ? Mami lahko pokličem naniko, babiko, Alexa ? Enkrat vmes na 30 minut … ej mami, rtm! 🙂 … To mi reče vsaj 10x na dan, torej že prav nekaj delam, a ne 🙂 ? Življenje z malimi človečki je več kot zanimivo, utrujeno, veselo, včasih tudi ‘živčno’ 🙂 … ampak ga ne dam … za nič na tem svetu!
Skratka dnevi mi tako bežijo, da še sama ne vem kam. Ob tem imam sem pa tja čas pogledati Dnevnik pa vseeno če ga ne bi, stanje z begunci in podobno. Postanem samo nervozna, ker vidim kakšni ljudje obstajajo pri nas in kakšne komentarje pišejo. Hočeš, nočeš ti na fbju vrže ven kak butast komentar : Zažgite šotor z golaznijo. Ma ej! Halo? Kje vi živite? Sama nisem pametna in ne poznam toliko situacije ( ker beri spet : imam dva mala otroka in nimam časa včasih niti mame poklicati nazaj ) ampak toliko pa sem pri stvari, da sledim in vidim uboge otroke in družine, ki trpijo in bežijo. Ne rečem, med tolikšno množico ljudi se najdejo ‘ mone ‘ takšne in drugačne … ampak ni treba metati vse v isti koš. Srce me boli, ko vidim otroke brez nogovičk ki se tresejo in so lačni. Kakorkoli in karkoli se dogaja lahko samo rečem : imejte sočutje do družin in malih otročk. Zadnjič sem gledala oddajo Epilog in se približno trikrat umes zjokala in šla v sobo k mojim … lupčkala vsakega posebaj in ju zadekala in se zahvalila za to kar imam. Toplo posteljo in mir. Če bom le lahko našla čas in varstvo se bom odpravila na mejo pomagat in vzela bom vreče nogavic z mano. Vse otroke bi vzela k sebi … Ah!
Konec koncev pa tudi če so dnevi nori in opažva,da nimava časa niti za prijatelje, se pa nujno posvetiva nama. Čas, ki si ga vzameva eden za drugega. Kar je zelo, zelo pomembno in ob tem neznansko uživava brez slabe vesti, sama 🙂 ! Sem nenaspana, utrujena, vesela in srečna, da smo mi … ena velika zmešana družina, ki leta sem ter tja z nasmehom na obrazu 🙂 … še teh par dni, ko imamo atija doma … In kmalu bomo spet samo mi trije … sami, trije mušketirji.
Bod’te veseli, ker ste skupaj in … ker imamo mir v državi. Zaenkrat 🙂 … upam,da tako tudi ostane. Zdaj pa zobotrebci že popuščajo in veke padajo na zaspane oči … Zapiram računalnik in padam v objem, dokler še lahko … Pa lepo noč!
Do naslednjič!
T.
Ni komentarjev