Pogled nad mrzlo Ljubljano, divjo železnico in ponorele vlake vedno v meni prebudi misel : Jap … mestno dekle si, čeprav sem v resnici dekle iz vasi 🙂 do 18. leta … ampak vedno sem hrepenela po vsaj malo večjem mestu 🙂 … Preveč energije imam za na vas, rabim dogajanje 🙂 … No, to sem seveda jaz, v tem trenutku … Tako mi paše! Ravno zadnjič sem razmišljala kako krasno mesto je Ljubljana. Usedeš se na kolo in mesto je tvoje. Želiš naravo ? Narediš krog in že si v zelenju. Tako majhno prikupna in v njej se ne počutiš le številka. Kot bi se recimo v kakšnem drugem večjem mestu. Vse je dostopno in dokaj male razdalije so med različnimi deli. Rada jo imam.
Nevem sicer zakaj sem pričela tipkati o Ljubljani 🙂 , ker sem imela čisto nekaj drugega v planu ha ha. No pa saj je vseeno, naj bo mestni uvod v blog . Otroci spijo ZAENKRAT, mož trenira … Jaz pa sem se luksuzno usedla ( z mislijo,da bo pol ure tišine ) za moj predragi računalnik in pričela tipkati, ker so me malček zasrbeli prsti. . Te dni me je obiskala moja zelo dobra prijateljica, ki pa žal ne živi v naši državi in imam le poredko čast jo videti. Ko pa jo … pa najine debate stečejo v vse smeri. In tako je tokrat naneslo na šport in prehrano. Kaj pa 🙂 ? Če smo v takšnih letih, ko smo katapultirani iz vseh smeri : ta vadba, tista vadba. No to me sicer ne moti … me pa zaboli, ko vidim oglas : čudežne tablete. Ma kaj to kdo res nasede ? Ma … ne no 🙂 … Kakorkoli jaz sem vesela, da se vedno več ljudi rekreira, ker vem kakšen vpliv ima name šport in si želim,da še kdo to občuti. Me pa blazno moti, da se ljudje vtikajo v druge ljudi. Trenerji in vaditelji se tipično slovensko ‘ šinfajo ‘ v smislu : Ah ta nima pojma, ti nimaš pojma … to je dobro, to ni dobro 🙂 … Ma daj. A se nebi raje včasih malo pohvalili med sabo pa rekli : Uf ja ta ima hude treninge, samo niso zame … A ni boljše tako, kot pa ta je tak … tisti je tak 🙂 …. POZITIVA LJUDJE kje ste jo pozabili ? Jo je Tito vzel 🙂 ?? Vsak pozna svoje telo. Če mu sede tek, naj teče … Če mu sede, joga naj se zvija. Če mu sede ležat, pa naj leži … Mislim pa kdo so ljudje da se tako vtikajo v druge ljudi . Vsak ima svoje življenje in sam najbolj ve kaj mu paše in kako njegovo telo deluje.
Sama velikokrat dobim vprašanje : Kako se ti sploh da ? No pa, da odgovorim. Kakršnakoli rekreacija mi nevrjetno paše, ker se po treningu počutim, da bi lahko zletela v nebo in poskrbela še za pet otrok zraven in ne samo za dva. Šport mi da veselje in sproščanje ob enem. Po konstantni noriji z otroci in takem ritmu življenja mi tista ura, ki si jo vzamem zase enostavno paše. Narejena sem tako, da sem težko pri miru in raje, kot da se uležem pred tv, grem pač ( trenutno ) tečt. Ne pašejo mi niti vadbe več. Želim mir in želim samo sebe. Z leti in seveda ob možu, ki je profesionalen športnik sem se veliko naučila. Najbrž mi je tudi on sam dal zagon, da se toliko rekreiram. Če že vsi živimo za šport kot družina me je nekako ‘ potegnilo ‘ noter. Čeprav si za tek v življenju nebi mislila,da mi bo postal všeč. Bil mi je tako dolgočasen in monoton. Zdaj mi je pa postal odklop in veselje. In čas … ko sem sama 🙂 . Sama s sabo in mojimi mislimi. Nisem čisto prepičana, če bi ga tako začutila, če bi bila brez otrok. Otroci so krasna čudežna bitja. Ljubim jih. Ob enem pa so naporni mali vrgaci in čas, ki si ga vzame mama zase je nujno potreben. In jaz si ga. Ko se vrnem nazaj sem bolj vesela in ne boste vrjeli … tudi spočita 🙂 . Po športu. Mogoče so pa samo moji otroci bolj naporni kot šport ? Ha Ha … Naj ne pozabim omeniti, da se počutim fit in mi ni težko držati 11kg v rokah 🙂 .
Seveda pa kot mama … nisem pozabila zaradi koga sem to postala. Zaradi človeka, ki ga ljubim. Zaradi sebe in njega si želim biti lepa in fit. Žal nisem te vrste človek, ki lahko vse poje in ne rabi športa pa je še vedno suh 🙂 … Prekleto pazim kaj pojem ( čez teden, za vikend pa ne seveda 🙂 ) in če me kdo vpraša odgovorim tako kot je … Pazim na hrano in športam. Ni mi padlo iz neba. Bi bila pa vesela, če bi mi 🙂 … Opazila sem, da veliko ljudi misli … Aaa zdaj si mama, zdaj ni časa … mame so zanemarjene , utrujene, nimajo časa niti za moža kaj šele za šport … Ma ja ? Nisem take miselnosti. Seveda sem utrujena. Velikokrat. Ampak imam nekako ‘ naštimano’ v glavi, da to spiham in se včasih tudi prisilim, se obujem in šibam. Zberem šport in ne kave. Ker vem kaj mi rekreacija da … in kako se po njej počutim. Obožujem moja dva škrata ampak obožujem tudi mojega moža. V mojih očeh je vedno prvi in vedno si vzamem čas oziroma si vzameva čas eden za drugega. To je tako lepo, ko se posvetiš en drugemu in kljub otrokom ohranjaš odnos. Takšen odnos, ki je bil … ko sta bila sama.
Velikokrat slišim … Ja, ko so otroci. To se vse spremeni. To ni časa . Ma ni res. Spremeni se toliko kot si sam dopustiš. Če si pustiš, da te ritem otrok poje. No potem te definitivno bo. Ne bo časa za šport, moža in prijatelje. Seveda so prioritete v življenju, ki si jih izbereš sam. Če se pa včasih potrudiš in ob tem ne pozabiš kdo si in kdo sta vidva. Pa se prav nič ne spremeni. Je lahko samo še boljše. Samo zgubit se ne smeš in zanemariti en drugega. Jaz vedno pravim : otroci bodo šli, ostala bosta vidva .
Otroci me filajo z energijo, velikokrat mi jo tudi vzamejo … Šport mi jo povrne in ON mi jo še dodatno da . Zato : imejte se radi, rekreirajte se, ker je dobro za zdravje in telo. Otroke sem pa tja v varstvo in vzemite si čas zase … Za vaju. Odprite butelko in se nasmejite . None bodo vesele in utrujene, vi pa spočiti in srečni 🙂 … Svet je lep in življenje je prekratko, da bi spali bwahahah če vrjamete 🙂 <3 Še dobro, da mi je mati narava dala energijo, če ne bi bi že spala na tipkovnici … Pa lep večer !
Do naslednjič!
Ni komentarjev