Zvok v ušesih poje pesmi čričkov, sem pa tja kakšno žvrgolenje ptičkov in nad mano poleti kak galeb. Nebo je brez oblačka … vročina pripeka, paše mi. Paše mi zato,ker se spomnim kako bo čez kak mesec 🙂 plundra,sneg in sivina. Blahk! Sonce me nafila z energijo in pozitivo. Obožujem spomladanske in poletne dni. Več ljudi je veselih in sem pa tja še od kakega mimoidočega dobiš nepričakovan nasmeh. Če le ni ‘ živčen’ tudi zato,ker mu je vroče :)! En otrok spi, drugega zabava njegova Nani. Mami ima malo časa zase, da udari po tipkovnici. Me prav zanima, če mi bo uspelo spisati brez premora in bo O. zdržal malo časa brez letanja okoli hiše :).
Veliko oranžno sonce pred mano tone v morje, barve se prelivajo kot da bi nekdo vlekel črte iz barvne palete sem ter tja. Pogled iz terase je naravnost čudovit. Morje je kot ‘ogledalo’ in nekaj čolničkov si daje duška in vijuga gor in dol. Odkar ‘vejkam’, ko zagledam tako krasno podlago me popade,da bi se podala na morje in šibala 🙂 … dokler nebi padla od bolečin v ramenih :). Veter se umirja in ribiči počasi pripravljajo barke za nočni lov. Vonj borovcev me znova in vedno očara. Zvok morja, ki tleskne v skalo in se odbije nazaj je kot balzam za dušo. Takrat, ko otroci spijo in dejansko to slišim :)! Črički godejo svoj koncert … Toliko zvokov mi odmeva v ušesih, jaz pa samo sedim … sedim in poslušam. Hvaležna,da slišim …
Modro nebo nad mano, sonce pripeka kot da smo že sredi pravega poletja. To je to! Zvok motorja že naznanja vroče dni saj slišim brnenje, ki me kar pogreje,da bi skočila na motor in se podala proti morju. No … to trenutno dajemo malce na stran saj moj pogled iz domače terase v dnevni prostor sega tja,kjer leži že konkretna štručka. Spi tako mirno, tisto urico, ko ga ne matrajo krči. Nočni krči so se prelevili v dnevne. Ah! Sprobali že vse možne kapljice, trenutno imamo na probi homeopatske. In držim pesti,da se bo konstantno jemanje kaj obrestovalo. Čeprav imam občutek,da je vse to le ‘lari fari’ in pač samo čakaš da mine. Zavidam tistim, ki dobijo škrate in se ne ubadajo z konstantnim dretjem, samo uživajo v času dojenčka, ki je res tako lep in krasen … če odmisliš borbe z ‘šuškanjem’ in ustajanjem na pet minut. Ti tam gor če si, vzami krčke mojemu škratu in privošči mi kratko uživanje z dojenčkom. Ko ga ne krči ima tako mil in srečen obraz. Prav v očkih mu piše : Kako mi je lepo! Kako se lepo privije k meni pod vrat in spušča prijetno godrnjanje, kako z ustki sesa ko zasliši moj glas in njegova glava se obrača v mojo smer. Pravi mali godrnjavi levčki, dokler … krč ne zgrabi in postane zmaj ha ha.
Sobotni večer, tisti del leta ko je na sporedu oddaja ki podeljuje zlate kipce in ko imaš celo malo časa,da si jo ogledaš in med oglasi ‘poskrolaš’ po facebooku in zopet vidiš ‘miljawžnt’ komentarjev : ah bedna oddaja,še bolj pa voditelj. Kakšni kmeti smo … …itd.,itd … kup zlo znanega pluvanja od ljudi,ki se ob enemu čudijo kako so SLOVENCI čuden narod. A bejž? Treba zopet vse popljuvat kar leze in gre in to ovekovečit na facebooku, ni lažje premakniti kanala in se ne obremenjevat kdo dela takšne in drugačne oddaje. Meni je bil pa Emršič prav simpatičen, in vrjamem da je v celotno vodenje oddaje vložil veliko truda in improvizacije. Ampak saj smo že imuni na ‘slovenčkasto’ pluvanje vseh oddaj, ljudi itd … Vedno znova se načudim. No pustimo to, tako ali tako nimam niti časa za gledanje takšnih in drugačnih oddaj,ker v našem gnezdu vlada nov kralj.
Panika okoli burje na Vipavskem se nadaljuje, ostanite v zavetju saj bo rušilo drevesa … pa ja :)! Štiri leta sem živela v prekrasni Vipavski dolini, tudi žepnino mi je na vetroven ponedeljek odpihnilo pa mi mama ni vrjela 🙂 … na pa sem bila cel teden lačna ha ha … Sunki so bili močni, takega medijskega pompa kot je v zadnjih letih z vsemi stvarmi pač ni bilo. Mediji umirite krila. Sita sem poslušanja, sneg : ostanite v hišah …. burja : pazite da vas ne odpihne …. kepanje je nevarno : prepovedano bo pred šolo, da se otroci ne poškodujejo! A vi to resno? Najboljše,da otroci še z modrico ne smejo več domov. Pa kaj! Jaz sem prišla v osnovni šoli domov z razbitim sprednjim zobom pa sem še vedno ‘ kul ‘ in odporna na marsikaj. Kam bo prišel ta svet?
