Svet računalnika in tehnologije …

Jutro se je zavleklo v pozno dopoldne, saj najin O. rad zjutraj spi, po očetu seveda … No včasih tudi po meni :) ampak v večini čakam oba :) … Ker mi je dolgčas brez dveh mojih nagajivih srak. Ponoči naju je smučar zapustil in šel novim dogodivščinam naproti … Odšli so na prve tekme čez lužo in z Oskarjem bova sama doma, stiskala pesti in čakala da pridejo v Evropo in tudi midva odšla navijat na tekme … Se že veselim! Čeprav je hudo,ker sva ostala sama se zelo veselim saj so na sporedu prve tekme.

Sama sva se odpravila na sprehod po mestu, katerega neznasko obožujem … Obožujem male uličice Ljubljane, pogled na Preširnov Trg, krasne male trgovinice, tržnico polno zelenjave in prijaznih prodajalcev, vonj po rožah iz ulice, male čajnice in vonju jutranih zajtrkov v bljižnjih kavarnah … in ljudje,ki hitijo mimo v službo, na kavo, po opravkih … No ustavimo se tukaj … Ljudje,hitijo … Mimo tebe, mimo nas …. V večii z telefonom v roki :) ! No zadnji mesec sem zelo občutljiva na uporabo raznorazne tehnologije … Naj prvo poudarim, da seveda večinoma po zimi imam sama partnerski odnos z mojim predragim iPhonom in seveda MacBookom ( Skayp moj najboljši prijatelj ) saj sva z Dragim samo na tak način lahko na vezi … In umrem brez … Razumljivo … Svet nas pelje naprej, mi je jasno … In če sam ostaneš nekje z prepričanjem, da ti pa ne boš uporabljal računalnika sploh pa ne vrsto socialnih omrežjih … Boš enostavno ‘awt’, ker zdaj vidim da ni več normalnih pogovorov ampak se uporablja fraza : A si videla na FB-ju? … Ok se slišimo po ‘ inboxu’ itd. itd …

Svet nas tako pelje naprej pa naj bodo to telefoni, računalniki, televizije ( včasih si želim,da bi lahko pritisnila gumb in normalno posnela nekaj ) ampak zakaj že saj je tu Youtube :) ? Toliko sprememb je v tehnologiji, da je vse že samoumevno in normalno … Saj mi je všeč ampak včasih si želim, da bi imeli  ’domač telefon’ in da bi kdo poklical in se dejansko predstavil … Ali pa bi se dogovorila za snidenje z prijateljco in nebi bilo konstantnega prestavljenja ali  klicanja … To so takšne malenkosti, ki so obstajale PAR let nazaj … Pa smo vsi že vse pozabili. Lepo je bilo, spomnite se … Lepo je bilo tudi, ko smo vedno večere preživljali  skupaj in ne na računalniku  gledali ‘ razne filmčke na youtubu’ … Jaz kar rada opozorim na čas, da smo skupaj … Saj se pogleda, seveda … ampak kaj hitro zapre … ko si pa sam … Pa ti je dolgčas, je pa računalnik vedno tu :) ! Ljudje oziroma družinski ( prijateljski ) čas pa ni vsako sekundo na razpolago … kot naš predragi Računalnik :) !

Všeč mi je napredek tehnologije, čeprav mi je čas ko sem bila otrok … Bil lepši. Mi smo bili še zadnja generacija, da smo ujeli pravo otroštvo in čakali pri radiu, da se zavrti najljubša pesem in hitro pritisnili tipko ‘ snemaj ‘ … In se na igrišču igrali in niti približno NE poznali raznih igric, playstation in tako naprej … :) … Ter se dobili na določenem mestu ob določeni uri! Vsi smo prišli, vedno … Kakorkoli brez tehnologije smo sedaj izgubljeni … Kot koristi marsikakšni stvari ( oglaševanje, promocija ) tudi škodi marsikakšni stvari … No sedaj pa stan od računalnika, vsaj za 5 minut :) !

Imejte skrajno lep dan …

Do naslednjič …

tumblr_mjyh1udzjl1r113f8o1_500_large

 

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …

L … kot Ljubezen!

Sobotni večer, kapljice tolčejo po zunanjem oknu … Yannkee svečka diši po prostoru, naravnost obožujem njihov vonj. Nekateri se odpravljajo na sobotne zabave, nekateri bodo ostali pred tvjem, nekateri so v objemu svoje drage/dragega, nekateri so v objemu mačke ali psa pred tvjem 😀 … Nekateri smo pa pač sami :)! No, seveda ne sami … Najlepše bitje sladko spi, še eno najlepše bitje pa je nekje med zasneženimi gorami in pridno trenira … Spet prihaja sezona, kar pomeni zame čas samote … Človek misli vedno znova, da se navadi … Ampak se ne … Ker so naši in najini trenutki tako lepi, da se jih vsakič znova ‘ navlečem ‘ in ko jih ni, mi je grozno!

Danes je bil dan prve tekme, in dan Tine Maze. Bravo! Najlepše mi je gledat tekmo z mojim dragim ( ko je doma ), mi vse razloži … in da ga gledam kako euforično pripoveduje … Privoščim vsakemu smučarju uspehe kakršne si želijo … Ker vem čemu se vse odrečejo in kaj vse pretrpijo … Lahko jim samo rečem : kapo dol!

Danes sem cel dan čutila pozitivno energijo v zraku, kljub dežju … Nekakšno toploto pri srcu, ekstremno … Najbrž je to vse posledica Ljubezni 🙂 … Zanimiva je ta stvar … Kako te pogreje in kako ti polepša deževne dni … Kako je vse čarobno …Koliko energije ti podari…  Kako se smejiš, kar v tri dni in kako pozabiš na hrano in vse ostale stvari … In  čemu si se pripravljen odreči zaradi ljubezni … In kaj vse narediš za ljubezen … Ljubiti in biti ljubljen – mislim, da je to nekaj najlepšega v življenju … Vsak si jo najbrž predstavlja drugače oziroma čuti drugače … Jaz jo čutim kot zvezdo, ki me je zadela in odbila v neskončnost 🙂 , neskončnost kjer sva midva … Čutim jo po vsem telesu, čutim jo v srcu … Podnevi in ponoči … Ko sem sama, ko sva  ( smo ) skupaj … Prisotna je 24 ur na dan … Najbolj jo pa čutim v njegovem objemu, poljubu … Ko sva skupaj, dihava skupaj … Ko pa nisva, pa tudi …Ko najdeš partnerja s katerim si želiš biti celo življenje  in on s tabo :  je noro … Šele zdaj, ko sem ga nehote našla to vidim, kako noro je … In vrjamem, da traja do smrti in še več … Parom, ki so skupaj želim čim več preživetega časa skupaj ( tudi če ga je malo, ga takrat bolj ceniš ), posvetite poznornost en drugemu … naredite kakšno neumno stvar, se prileže!  … Ne postanite utrujeni,samoumevni in dolgočasni … Ohranjajte vajine trenutke pa čeprav so dnevi norišnica … pustite skrbi za sabo ali pa v njegovem/njenem objemu … Zakaj pa bi morali vedno skrbeti? Vsake toliko se preklopite v brezskrbna leta in pomagalo bo!  … Ne prelagajte trenutkov, ker življenje je kratko … Naj ostane čarobnost, vedno!  Cenite objeme in poljube … Cenite čas, ki  ga preživita skupaj … Svet hiti in drvi naprej, spomnite se prvih dnevov z njo/njim … Kaj vse sta skupaj dosegla … Preživela … Posvetite se en drugemu pa bodo dnevi do konca življenja takšni kot so bili vajini prvi … Če je prava ljubezen vam čarobnost ne uide! … Never grow up even if u are old :)!

Do naslednjič …

keep-calm-and-never-grow-up-16

 

 

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …

 

Ponoreli svet in vzgoja ?

Vikend je minil kot bi tlesknil s prstom … Imela sva vikend zase, čeprav sva ga pogrešala je čas namenjen nama … Čaroben! Vsak starš bi si moral brez slabe vesti vzeti enkrat na mesec, vikend off! Dobro je za otroka, da čas preživi z nonicami – nonoti in za partnerja, da se posvetita izključno en drugemu … Pa če tudi samo ležita na kavču in gledata tv! Brez obveznosti … Mamice preveč zanemarijo partnerje ob rojstvu otroka. Zame je to največja napaka! Be super mam in se posveti obem. Tvoj moški ostane in moraš negovati to kar imaš z njim, mali otročki pa zrastejo in krenejo v svet … Vidva pa ostaneta, do smrti in še več! Skupaj … No saj če je prava ljubezen med dvema, mislim da to pride samo … In sploh ni govora, da bi kdo koga zanemarjal …

Med najinim ‘ off vikendom’ smo padli v debato o otrocih in vzgoji. O mojem pogledu nad vzgojo otroka, in različnih drugih pogledih. Zame je vzgoja novo poglavje v življenju. Seveda je Oskar prvi otrok in vse je novo in prvič. Pogovarjali smo se kako je generacija x čisto drugačna od nas ( pa nismo stari ) … Stvari v šoli so se spremenile, stvari v službah so se spremenile ( če se punca-fant počuti, da je deklica za vse … raje gre stran … kot pa da bi se še bolj potrudila in s časom prišla na zastavljen cilj v firmi), odnosi med ljudmi so drugačni. Ne zagovarjam nekaterih učiteljev v šoli, ki so v resnici res čudni ampak vseeno se mi zdi, da ni več tako kot je bilo … Učenci nimajo nobenega spoštovanja do učiteljev in takoj grozijo z stavkom, bodo prišli starši … Ne poznajo besede NE in ne poznajo načina kako se postavit zase … Pri nas so tudi učitelji bili ‘ smotani in čudni ‘ ampak smo se borili zase in nismo takoj stekli domov in jamrali.  Sama ne zagovarjam trde vzgoje ( kot je bilo včasih, pa drug extrem ) in nisem nič podučena o vzgoji … Imam pa svoje razmišljanje in se trudim po najboljših močeh, vzgojiti malo žabico pravilno. Besedo NE je težko izgovoriti, še posebno ko so tako majhni in tako zlati … Ampak se obrestuje, moj 9.mesečni zlati otrok točno ve kaj pomeni JA in kaj pomeni NE … Čeprav sem morala 100 krat ponovit … se je le obrestovalo! Pri majhnih otrocih je to igrica … Kdo je bolj vztrajen? Jaz ali ti? Seveda zmagam … Jaz :)! In stvari v stanovanju so ostale točno tam kjer so … Nobenega umikanja rož itd … In mislim,da se stvari poznajo kasneje v življenju … Ki ti jih starš vtisne v spomin, prve 3 leta v življenju … Mislim, da če otrok odrašča v družini polne ljubezni, vidi da se starša stiskata in podajata poljube, ve da sta njuna prijatelja ampak ve, da ju more poslušat … da starša živita z njim v malem pravljičnem svetu … Pozna besedo JA in pozna besedo NE ( NE mislim s tem, da ni čez 5 minut ta NE … Ja 🙂 … Mislim, da nebi smelo biti problema! Zaenkrat mislim, da jaz -midva delava stvari prav … Bomo pa videli naslednje mesece in leta … Želim si da bi generacija teh otrok bila bolj družabna in samostojna … In ne tako pokvarjena, kot je današnja … Ko opazujem te 15,16 letnike … Sem včasih zgrožena … Saj smo tudi mi bli divji, ampak vseeno smo imeli spoštovanje. Vsaj moja družba, in moja šola … Ker če ne se mi niti ne sanja kam bo prišel ta svet … Res ne! Šport, Šport … Pa bo vse boljše! V tem norem današnjem svetu …

Vzgoja je najpomembnejša naloga, ki ti je dana v življenju … Otrok je plastelin in ga ti kot starš izoblikuješ v figuro … Kakršna postane naprej v življenju … Vrjamem, da je težka naloga ( najtežja naloga ) … In mene še veliko čaka, ampak me veseli … Ker, ko dosežeš super stvari pri otroku se počutiš izpopolnjenega … Naj bo vzgoja polna pravljične ljubezni in vztrajajte pri zastavljenih ciljih … Tudi, če se včasih zdi … Nemogoče! Verjemite z svojim otrokom, da pravljice obstajajo … Pa bo vse lažje!

In seveda se zahvaljujem mojim staršem, katera sta me vzgojila tako … Tako kot je prav! Da jaz lahko vzgajam naprej! … Pa čeprav sem v najstniških letih očeta skoraj ugriznila, ko me ni pustil vsak vikend razgrajat :)! Ampak tako je tudi prav, da se prehitro ne naveličaš vsega :)!

Do naslednjič …

 images

 

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …

Zdrav človek ima 1000 želja, bolan pa samo eno!

Petkov nakup na jutranji tržnici je kot balzam za dušo … še posebno če imam moja dva fanta ob sebi! Losos čaka v hladilniku za pripravo in morem priznat, da sem že lačna, ko si ga predstavljam kako se slastno peče v limoninem soku :)! V sredo sem zopet začela trenirat ( je bil že čas, po poletni pavzi ) in včeraj sem bila zelo glasna da me nič ne boli, no Alenka danes bom pač umrla! Vsaka mišica posebaj kliče : Awa, boli! Ampak to vsaj pomeni, da prav delaš … a ne 🙂 ?

Z mojim dragim sva te dni zopet zabredla v neke debate … Nič kaj pozitivne ampak ok :)! … Ta teden me je zopet mučila migrena, sovražim jo! In že v trenutku, ko me je nehala bolet glava, sem si rekla … Waw kako je svet lep! In kako je zdravlje pomembno! Tisti rek je najbolj resničen : Zdrav človek ima 1000 želja, bolan pa samo eno! In to mi pove že samo bolečina v grlu ali prehlad … Vedno znova pozabimo kako je zdravje pomembno in kako smo lahko srečni da smo zdravi. Tisti, ki smo … Nekaj dni nazaj sva sedela na kosilu in videla punco okoli 15. let z očetom ( predvidevam ) na kosilu … Mislim, da je morala biti precej bolana  ( najbrž kemoterapija ) in sva se samo pogledala in se niti nisva rabila kaj veliko pogovarjat … Oba sta žalostno sedela za mizo, niti pogovarjala … Samo jedla in solze sta imela v očeh … Medtem, ko sva se jaz pa Rok zaljubljeno gledala in smejala … Ko sva to videla sva nekako dobila prav slabo vest in si rekla : Joj prav šla bi do nje, jo zgrabila in ji rekla … Saj bo, saj boš zborbala … Kako ti lahko pomagava? Zakaj ti? Zakaj se človeku lahko v sekundi podre življenje? Zakaj lahko vse lepo v sekundi mine? Včasih te je strah biti preveč srečen, da ne dobiš po hrbtu … In se vse zruši … Ali to pomeni, da je boljše da nismo pretirano srečni? Ali to pomeni, da je boljše da živimo kosntanto? Ali smo bolj srečni če so extremi dobre in slabe volje? Ali pa smo eni izmed tistih ljudi katerim se ne more nič zgoditi in smo lahko srečni in se včasih kregamo zaradi neumnosti? Kregamo zakaj je kozarec tu in ne tam medtem, ko nam je dano zdravje … Zdravje, ki je ključ življenja? Klanjam se tistim, ki so ‘preborbali’ nekaj velikega … Poznam punco, s katero se veselim snidenja v ponedeljek. Njen nasmeh me ozdravi in njena energija me dvigne … Ona je sonce in tudi v težkih trenutkih ni izgubila nasmeha na obrazu … In to je tisto za katero lahko rečem : Svaka ti čast, ti že veš katera si :)!

Sama imam raje extreme sreče, čeprav včasih mislim da ni tako. Raje sem pretirano srečna, ker tako čutim … Če bom pa kdaj morala biti nesrečna pa itak vem, da bom pretirano nesrečna :)! Ampak vrjamem oziroma niti ne razmišljam, da se bi kdaj moralo to zgoditi … Lahko pa se samo zahvalim za zdravje … Zdravje, ki nam je dano! Samo če bi pri sebi lahko kaj spreminila, bi spremenila mojo migreno … Ampak proti ostalim stvarem je migrena še mala malica … Tako, da kdorkoli si tam gor : Daj zdravje vsem ljudem na tem svetu, pa bomo srečni z vsem kar imamo … Samo večkrat se moremo opozoriti! Samo, da si zdrav  ‘pa kaj te boli za drugo’!

Naj bo vikend zdravo obarvan in imejte se radi! Naju objema oblak jesenske ljubezni …

Do naslednjič!

health

Pozdravljena Jesen … Home is where the heart is!

In zopet je tu star poznan in najboljši vonj po moji kavi … Vedno znova me očara – bolj vonj, ki se razteza po celotnem stanovanju kot sam okus … Res jo ljubim … Barcaffe! Za lepši dan!

Jesen je z nami, poletje se je dokončno poslovilo … Spet bo tu čas mrzlih prstkov na nogi in jemanja nogavic iz predalov. Sovražim nogavice in copate! Da o bundah sploh ne začnem! Naše popotovanje je potekalo krasno, obožujem čas ko smo vsi skupaj 24 ur na dan … Najin O. je fearless … Tako na letalu, kot z šprintom v vodo, mivko … Ali tujcev. Briga njega ! Popotovanja in spoznavanja drugih kultur je meni najlepše opravilo 🙂 … S tem tudi vidim, da je naša država ( pustimo politiko in podobne buče ) res lepa … res čista … In res povezana z avtocesto na vse možne strani … In res imamo dobro hrano! Kamorkoli se bova usedla v Sloveniji ( gurmana forever ) naju ne bo strah naročiti karkoli … Drugje pa sva res skeptična, ker ni tako dobro kot doma. Rada seveda okušava različno hrano ampak … Ni je čez ‘ tenstan krompir’ :)! Stvar navade 🙂 … Komaj čakam, da O.-ju razkaževa svet in različne kulture, mislim da otrok postane drugačen če vidi in okusi razliko tega sveta …Vidi kako drugi otroci živijo – kakšen računalnik in igrice. Pal’ca pa mivka,drevo … najlepše! 🙂 Že jaz sem drugačna po takšnih in drugačnih popotovanjih … Včasih hvaležna za videno razliko, včasih slabe volje, ker bi živela v hiški na plaži 🙂 – tolažim se s tem, da na stara leta greva ( mogoče že prej, nikoli ne reci nikoli! ) … V hiško na plažo!  Zdaj pa je čas za takšna in drugačna popotovanja! Sicer pa je Slovenija res lepa, imamo morje … imamo gore … imamo jezera … krasno glavno mesto … in povsod si v max dveh urah … Kaj lepšega, če tako pogledaš? Seveda me vsake toliko prebliskne, kako bi bilo tam? Lepše?  Ampak zaenkrat sem srečna, zelo srečna … z popotovanji … in ko se vrnem v naš topel dom in hodim brez nogavic tudi pozimi ( da imam še bolj mrzle prste kot bi jih imela v nogavicah 🙂 ) … Da se zleknem v najino toplo pojsteljo in ga začnem žgečkat … Da najinemu O.ju dam poljub na čelo pred spanjem … Vidim prijateljice in z njimi počvekam … Mojo družino, Rokovo družino … Skratka, da začutim toplino v srcu, in te mi ne manjka! In se vsak dan zahvalim, da jo tako občutim! Home is where the heart is … a ne? 🙂 … No zaenkrat je v Sloveniji in pridno trenira! Kam bo pa odšel 🙂 … Mu pa sledim! Vedno in povsod …

Uživajte v brcanju jesenskih listov … Čar jeseni!

Do naslednjič …

photo-220

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …