Poletna puhasta megla …

Ena najboljših stvari v Ljubljani … je živeti v njej. Malo manj takrat, ko je celotna oblečena v puhasto meglo … Vse bi dala, da bi Koper bil predmestje Ljubljane 🙂 in njegovo podnebje seveda … Ljubljano imam neizmerno rada, ker se dogajajo stvari, čeprav za mesto je zelo majcena, majcena … Kolebam med Ljubljano in obalo, nekako tako kot bi kolebala med New Yorkom ( v katerem sem preživela mesec dni in ga ne morem pozabiti! … Še se bom vrnila ) ali LA-jem :). Če bi se življenje obrnilo tako kot sem načrtovala bi 5 mesecev nazaj odšla na igralsko akademijo v NY na 8-tedensko izobraževanje. Pa se je življenje obrnilo v drugo smer – in prav je tako :)! Od vedno sem imela raje spontanost kot pa ‘ gremo vse načrtovat’ … tako je lepše in bolj zanimivo! Za takšno in drugačno izobraževanje bo še čas …

No…  zadnje dni so me pa misli odnesle v nič kaj pozitivno stran življenja … Vrjetno zaradi te puhaste megle in temačnih dni. SONCE,KJE SI? Pogrešam te! Kaj bi bilo, če bi bilo? Kaj bo, ko nekoga ne bo več? Nam bo žal, da nismo več časa preživeli s tistim, ki nam je lepo … mu premalokrat povedali kako ga cenimo … Pri nas v družini smo nevrjetno navezani en na drugega, včasih si rečem da mogoče pa preveč … No… ampak nikoli ni preveč … Življenje je kratko … In sami rišemo strip s kom ga bomo preživeli … Usoda nas popelje do osebe … na nas je pa to … da to obdržimo in uživamo čas s tistim katerega nam je kralj poslal … In cenimo tisto kar sta nam starša že zrisala. Sama imam krasne starše, samo opazujem in se učim od niju … pa čeprav jima tega ne povem … Morala bi … Včasih kar težko kaj povemo in je lažje napisati :) … Nekateri ljudje so nas v življenju tako razočarali da smo postali še močnejša družina in še boljša!  Ko stopaš po korakih življenja vidiš, da je le malo ljudi ob tebi kateri ti bodo pomagali in stali ob strani … Neizmerno sem vesela, da jih imam ob sebi. In da imam moja dva fanta zaradi katerih podarjam nasmehe mimoidočim pa čeprav me v tem času čudno gledajo in si mislijo : Kaj pa je z gospodično narobe 🙂 ? Pa naj … Vsi hitijo in bežijo z neprijaznimi obrazi … Jaz pa bom vseeno podarjala nasmehe in vseeno bom pozdravljala nesramne sosede …  Mami me je vedno učila : Dobro se z dobrim vrača … Pa čeprav včasih ni tako … Bo v mojih mislih vedno tako … Saj starši so najboljši učitelji! Ko me misli ponesejo  stran se samo spomnem kako nam je lepo … in jim hitro povem, da jih imam rada … No, napišem :)! Vzemite si čas za kavo z mami in vzemite si čas za klepet z očetom … In podarite nasmeh nesramnemu sosedu! 🙂

Do naslednjič … 

Do-me-a-favour-and-smile

 

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …

Live the moment …

photo-218

 

Nad mano modro nebo in vetrovna Ljubljana … Zvok železnice in prometa pod mano me vsako minuto spomni da ne pozabim utripa mesta – všeč mi je! Opazujem žabiko na O. ( pol mene, pol njega 🙂 … ) kako se kobaca sem ter tja, celo dnevno ( tla ) imamo prazna, da se lahko skupaj plazimo po tleh … Še malo mu manjka pa se bo skobacal. Nevrjetno močen za svoje mesece … Noro! Vsak dan napredek, tak napredek da včasih ne vrjamem svojim očem … Vsak trenutek in nov gib si skušam zapisati v kotičke možganov in si ga zapomniti za vedno … VSE! Obožujem ga, Ljubim …  Kakšna škoda, da vse tako hitro pozabimo … In premalo uživamo trenutek, trenutek ki nam je dan!

In sem nazaj, potreboval pozornost … Dolžnost mamice in veselje mamice, ko mu dam poljub za lahko noč in vse kar spada zraven … Misli so v zadnjih dneh bežale k stavku : Live the moment … Momenti o katerih smo debatirali z ljudmi … so mi dali mislit … Zakaj ne uživamo trenutka? Zakaj se v tistem trenutku ne zavedamo kako nam je lepo? Obremenjujemo kako je bilo takrat krasno in pozabimo da živimo življenje? Obremenjujemo kaj bo? Kaj moramo še vse postoriti? Včeraj sem z prijateljicami obiskala koncet, v trenutku mi je švignila misel : Live the moment … Smejale smo se, uživale ena ob drugi, plesale … Večer je bil popolen … Življenje brez njih ne bi bilo isto! Vsaka je nekaj posebnega, vsaka drugačna … Ena punčkasta organizatorka,ki te nikoli ne pusti na cedilu in je za vsako ‘ sranje’ tako kot jaz :), ena sanjačica in odprta za vse pogovore in privabi mi nasmeh na ustnice, druga prijateljica s katero neizmerno uživam ob tračanju in smejanju tudi po 5 ur lahko vsak dan, tretja kot sestra za katero bi lahko pisala v nedogled o trenutkih, ki sve jih preživele ob kavi na balkonu in tudi prisotna bi bila pri mojem porodu, če mojega dragega nebi bilo tako rečeno – pogumna sestra, ki me brani ko gremo ven 🙂  … In moja punca na M. katera ni delila trenutkov z nami saj lovi svoje sanje daleč od nas in jo neizmerno pogrešamo in smo ponosne na njo, da si je upala nas zapustit in segat po tistem za kar živi …One so del mene, vedno bodo … One so JAZ, v vsaki izmed njh se najdem … In med sabo se odlično razumejo … Skoraj vse sem pa povezala sama … Da so imele družbo medtem, ko sem jaz bila srečka nosečka  ha ha ( no seveda že prej ) … Včeraj sem jim pa tudi povedala, da v tistem trenutku neizmerno uživam … Vse smo uživale! Rada vas imam punce moje! Brez vas bi bilo življenje dolgočasno! Premalokrat si to povemo …

Trenutke katere preživim z Rokom so krasni, premalokrat se zavedam kako krasni … Obiskala sva festival v Srbiji ( že velikokrat ) in letos je bila najina pot čarobna … Pokazal mi je sončnice … Krasna polja sončnic … Uživala sva ob vožnji in vetru …Trenutek za katerega se živi! Zavedala sem se trenutka … Toliko imamo trenutkov za katere bi lahko uporabili frazo : Live the moment ampak se jih ne zavedamo … Poljub z ljubljeno osebo na dežju ( Rok me peljal ven ob največjem nalivu ),’ kruzanje’ z kolesom medtem, ko sediš na ‘ prtlažniku ‘ ( z ljubljeno osebo ), pitje kozarca vina z užitkom, smejanje z bratom-sestro, čas z mamo in očetom, tračanje ob kavi z prijateljicami, piti pivo z prijateljem … Sedenje na klopci in poslušati šumenje dreves … Uživati ob vetru, ko nas rahlo poboža po koži … Trenutkov je nešteto, če jih znamo cenit in se ne vsak slehrni trenutek obremenjevat z prihodnjostjo ali preteklostjo … Ker preteklost se ne bo vrnila prihodnost pa bo že stekla tako kot mora … Bumerang – misliti dobro in zgodilo se bo … Zato dragi moji … Živite trenutek in uživajte v njem … Saj življenje je kratko!

Do naslednjič …

988637_10151400302737583_2145909623_n

 

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …

 

 

Vsi za enega, eden za vse.

Vonj po standardni jutranji kavi se razteza čez stanovanje … Vsako jutro isti vonj ampak vedno znova me očara … Zajame vse sobe po vrsti … Najbolj uživam, ko še spim in samo z eno nosnico zavoham kavo, katero mi Rok pripravlja … Kar ponese me miže v kuhinjo … Odletim … 

Vedno znoova, ko ga pogledam … Oskarja … se pričnem smejat – seveda takrat, ko nima tečnih dni 🙂 …  to vzameš v zakup, ker če ne niti ne veš, da ga imaš … Smešen nama je, ko se brez zobkov nasmeje vedno,ko naju vidi … Kako se orlovsko oglaša in vsak dan odkrije nekaj novega, opazujeva ga kako vsako novo stvar katero drži ‘pretipa’ povsod in se čudi materjalu … Kako na vse možne načine cuza prste in vse kar vidi z največjim veseljem ‘tlači’ v usta …Kako se smeje,ko ga mečeva v zrak in ‘žgečkava’, kako se pači ko dobi v usta kakšno zelenjavo …Kako se trudi doseč igračo katera je samo malo oddaljena od njega … Kako vse kar počne, počne prvič v življenju … se uči! Opazi zvok avtov, katerega mi niti ne slišimo … Opazi zvok  helikopterja, katerega mi preslišimo … Čudi se listom na drevesu ali vejam kako mahajo po zraku … Vse mu je zanimivo in čudno … Opazi vse različne oblike in kako je na otip vse drugačno … Nam je pa že vse samoumevno…  Vse kar naredi je smešno in lepo … Krasno je, da se lahko znova kot otroka čudiva stvarem … Nič nebi smelo postati samoumevno ! Imeti otroka je tako nekaj vsakdanjega ampak tako nekaj nevrjetnega. Porod je tako nekaj vsakdanjega ampak tako nekaj norega 🙂 … Sprašujem se kako lahko obstajajo ljudje, kateri svoje otroke dajo stran, jih pretepajo in nekatere mame odvržejo … Tega ne bom nikoli razumela … To majceno bitje, ki brez večje roke nima niti najmanjše vrjetnosti za preživetje …

OSKAR je najina prva nagrada za življensko delo, želiva si več nagrad … Imeti njega je čarobno, on je najin mali mucek … Vedno sva si želela mačka, ampak na žalost sem alergična 🙂 … In prišel je najin drugi mucek … to ni nobena obveza … nobeno odpovednovanje in nobena stvar zaradi katere se ti življenje obrne na glavo … Je res … da je drugače ampak samo v pozitivno stran, včasih se sprašuješ kaj si delal brez njega … ko ga ni bilo :)! Ta majcena stvar te zasvoji in jo vlačiš povsod s sabo … Najin nahrbtnik, kateremu se smejiva dneve … Najina ljubezen je bila tako močna, da je samo še to manjkalo da sva jo okronala … Imeti otroka z osebo s katero ti je najlepše in veš, da je tisto pravo … Je nad vsem! Meni je Rok na kakšnem 3. zmenku rekel : Pa ti veš, da si mati moji otrok? Pa sem se pričela smejat in srknila požirek naprej … 

Vsak otrok je za starša poseben in nevrjeten … Vsak otrok je čaroben, saj je pol tebe pol njega. Najina ljubezen je postala še močnejša pa si misliš … da ne more bit močnejša … in je! Ne razumem, ko kdo reče : Uf kasneje se spremeni, je otrok prvi … No pri nama ni tako … Mi smo vsi prvi … Trije mušketirji … Vsi za enega, eden za vse! To je tisto pravo … In vedno imava čas, čas tudi zase …

Do naslednjič …

179989_10150827644068176_2084120586_n

Skrivnostna Luna …

In že je ponedeljek … Teden se obrne tako hitro, da je to nevrjetno … Pogled nad sončno Ljubljano mi pririše nasmeh na ustnice, ko bi le cel dan bil tak … in jutranja kava že diši … Gospod najmlajši bo pa kmalu drugič zaspal. Vikend je bil krasen, v petek sva si z dragim privoščila zabavo v Sputniku, Sladico … Bilo lepo, ampak zadnje čase se samo čudim fanton za mešalko in njihovimi ‘ ponavljamo komade na vsake 60 min ‘ saj nobeden ne opazi, no nekateri zelo opazimo. Grozno! 🙂 … Zato si je lepše priredit zabavo doma … Kakorkoli, družit se je bilo pa krasno! Preostali vikend smo pa preživeli doma v našem Kopru, vonj po slani vodi vedno nenormalno paše.

Včeraj sem sedela na kavču in pogledala v nebo, videla sem jo … Ogromno in lepo, jezna na njo … Ona je poglavitni razlog za moje migrene … Kako je lahko tako lepa? Kako jo sploh lahko tako vidimo? Ali obstaja še kak planet kot je zemlja? Ali se dogaja življenje še kje in ne samo na zemlji? Ali obstaja še kdo poleg nas, ljudi? Včasih se sprašujem če nas nekdo opazuje, vesolje je neskončno … Le kaj tiči tam … Ko bi le lahko vedela. Ali obstajajo čudna bitja, ki so pametnejša in močnejša od nas? Včasih vidim čudne stvari na nebu -pa ni satelit 🙂 ! … zato se velikokrat sprašujem … Zanimivo bi jih bilo spoznat … Videt dogajanje nekje drugje in ne na zemlji … Mogoče pa so takšni kot E.T. 🙂 … Kakšen ogromen vpliv ima Luna na ljudi, zakaj? Zakaj en velik krog vpliva na naše počutje? Vsi vozijo kot, da so brez izpita in vsi so živčni, nekateri pa trpimo zaradi migrene … Zanimiva je ta luna, tako lepa … pa škodljiva!

Do Lune pa nazaj … stavek katerega z Rokom velikokrat izrečeva … Ljubim te, do lune pa nazaj :)! Ljubezen je neskončna, tako kot vesolje in lepa tako kot polna luna … Svetleča, ko jo začutimo … Pa smo spet pri ljubezni. Le kaj bi brez ljubezni? Nehala bi sijat polna luna in zemlja bi bila črna, žalostna in turobna … Zato je vsak dan tako poseben, zaradi ljubezni … Ljubezni do fanta, moža, otroka … Ljubezni do staršev, brata,sestre … Prijateljev … Ljubezni do živali, narave… Ljubezni do potovanj … Ljubezni do dela, športa … Ljubezen do smeha … Čim manj pa Ljubezni do žalosti :)! Več vrst ljubezni  čutimo in vsaka je na svoj način posebna in lepa … Sama čutim veliko ljubezni na različnih področjih … Posebno Ljubezen pa čutim do njega … Tako močno ljubezen, da bi poletela do lune … Tako močno ljubezen, da jo najina mala štruca še bolj izpopolni in tako močno Ljubezen, da imam še večji navdih za pisanje … Ljubezen je lepa pa naj bo to takšna ali drugačna … Samo da je Ljubezen in samo da je naše srce polno … Da nas rešuje pred grdimi in žalostnimi dni … Če veš, da imaš Ljubezen ni nič v življenju težko … Tisto pravo Ljubezen … …

Pa začnimo nov teden … tedni so lepši, ko nas spremlja Sonce … Privoščimo si kavo na soncu in poglejmo kako lepi in nasmejani obrazi so – ko je Sonce okrog nas … Smejte se … Smeh je pol zdravja, pravijo!

Do naslednjič …

moon14day-1985c

 

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …

Pogum … je tisto pravo!

Junij … in že je tukaj, nevrjetno kako hitro so prišli poletni dnevi … Čeprav moj pogled nad oblačno in kislo Ljubljano, ni nič kaj poleten … Vesela sem, da sem prišla k sebi, te dni me je namreč mučila grozna migrena … Danes recimo je nekoliko bolje … Poleg poroda je migrena najhujša bolečina 🙂 … Poroda brez epiduralne, seveda … + takih in drugačnih protibolečinskih … Srečna, samo da je mimo … Le to sem si želela!

Včeraj, ko sem proti večeru že lahko razmišljala … ko sva z Rokom razglabljala , videla članke na spletnih straneh, gledala dnevnik … so me misli odnesle k besedi … Pogum … Kaj je pogum? Ali ima vsak pogum? Ali vsak izkoristi svoj pogum? Ali je z leti pogum vedno manjši? Namreč razmišljam kako so naši smučarji pogumni in kako nekateri ljudje ki so okrog njih … niso niti najmanj pogumni, pozitivni, pravični, POŠTENI … Pogumni so, ker od svojih malih nog zmrzujejo na – 25 ob 5. zjutraj, pogumni so ker se v samem ‘dresku’ spustijo 140 na uro po ogromni strmini, pogumni so ker jih 200 dni na leto ni doma, pogumni so ker se odrekajo takim in drugačnim stvarem … pogumni so bili, ko so bili stari 16, ko se ti v glavi največ dogaja … oni so pa pridno trenirali … Pogumni so, ker vztrajajo in imajo željo po takem uspehu, da bodo zapisani v zgodovino … Pogumni so,ker jim bo uspelo pa čeprav imajo grde ljudi nad sabo, katere je lahko sram. Ampak pustimo grde ljudi, saj so sami veliki in sami bodo pozabili na te grde ljudi in pokazali … 

Sama nisem nikoli spremljala smučanja, poznala nobenega smučarja … vedno preklopila,ko se je mami drla v dnevi : ‘ Dejmo’, ‘Dejmo’ … Morska deklica od vedno, nimaš kaj :)! Ampak, ko sem spoznala in videla vse to , kaj fantje počnejo … No, to je zame tisti pravi pogum. Čeprav  nam ga v naši domači hiši ni nikoli manjkalo, še posebno mojemu očetu … Zato mi je beseda Pogum kar blizu … ampak tako blizu … kot je njim : pa ne …

Besedo pogum pa prepisujem tudi nam, puncam oziroma ženam smučarjev … Sama mislim, da smo zelo pogumne … ostajamo večino časa same doma, gledamo televizijo kako so na nitki in nam je slabo zraven – enim več, enim manj  … Ostajamo same z otroci doma, same si pozimi grejemo mrzle prstke in pogrešamo topel in varen objem , same si kuhamo kosilo in sedimo zraven ‘leptopa’ vse tja do 1. ali 2.  ure zjutraj, če je čas drugačen kot pri nas … včasih se počutim kot da živim stoletja nazaj in imam vojaka … hvala za tehnologijo in hvala za skype! … Sama sem bila pogumna, da sem si za prihod Oskarja izbrala mesec December ha ha – vrhunec sezone! Bravo … ubistvu je bil kralj pogumen, ne jaz :)! Točno zaradi takih stvari, zaradi katerih smo tudi me pogumne … vrjamem, da bo fantom uspelo! Za njimi stojimo tudi me, in smo tudi me prikrajšane … In če kralj to vidi bo postopoma začel … začel pošiljat ‘ dober vajb’ In se bo pokazalo v prihodnjih sezonah … Pogum mora biti poplačan, jaz Roku letos rečem : Kralj ne more poskrbeti za vse letos … letos smo dobili Decembrsko darilo … pomeni več kot zmaga kjerkoli …

Pogum je tiso pravo … pa naj bo to smučarski pogum, pogum nas punc, ki ostajamo doma, pogum njihovih mam ki jih gledajo … Pogum srednješolcev, ki govorijo govorno vajo pred celim razredom, pogum ljudi kateri se odpravijo daleč stran od nas zaradi službe – neizmerno jo pogrešam, punco na M.  Obstaja miljon pogumov in na vse moramo biti ponosni … …. Sama sem zelo ponosna na moj smučarski pogum in vem, da ta pogum bo poplačan … Samo vrjeti je treba!

Do naslednjič …

652_42699787548_1862_n

 

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca :) ! …