Nič kaj prijetna svetloba nad Ljubljano, oblačno svetleča … Je pa toliko bolj prijeten okus kave v ustih in misli v glavi. Skoraj ne vrjamem, da je že konec Januarja in s tem prihaja najin Februar in obletnica … Lani sva ‘ špricala’ večerjo v najini priljubljeni gostilni izven Ljubljane, ker je bil Oskar še ‘pikolo’ da bi ostal sam ampak letos nadoknadiva in se že veselim! Vprašanje če točno na datum, ah ta zima 🙂 ampak v teh dneh sigurno!
V prejšnem blogu sem omenila, da je December moj najljubši mesec poleg Maja … No in zdaj naj povem, da letošnji December je bil nevrjetno čaroben … Preplavljen z tisočerimi občutki, oblit s solzami sreče, obdan z iskrenim smehom, zavit v tople objeme …
Naš prvi obisk tekme je bil v Val Gardeni 2009 in od vedno se mi je zdela fantastična … Mala vasica in točno na moj rojstni dan 19.12 … same z mojo prijateljico Lano ( moja Luba ) smo naredile ogromne transparente na belih rjuhah … Že takrat smo se drli kot nori in navijali za mojega Roka … Vsako leto mu sledimo na tekme, katere so dostopne za nas … Jaz, družina in moji zlati prijatelji … Zlata družina in zlati prijatelji kateri naju-nas podpirajo vedno in povsod, rada vas imam če vam nisem še povedala! Brez vas nebi bilo vse tako kot je, nepozabna doživetja … In Gardena se je res izkazala za fantastično, saj so bile prejokane osamljene noči pozabljene, obisk rojstnih dnevov brez njega pozabljeni, zbujanje sredi noči, ko je Oskar neutolažljivo jokal pozabljeno, praktično biti sam … Pozabljeno! … Vse je izpuhtelo v zrak kot bi pihnil regratovo lučko in bi jo odneslo neznano kam … Ko je priletel v cilj z številko 35 in pokazala se je številka 1 … Ko sem zagledala njegovo reakcijo sem padla na kolena in mislim,da imam mali ‘ blackout’, ker sem bila tako vesela … Vse zaradi njegove sreče,njegovega truda in njegove sposobnosti jahanja hriba jaz pravim 🙂 … Njegovega življenja … Smučanja! Če je smučanje njegovo življenje je tudi moje … Sedaj je naše! Čeprav sama ne smučam 😀 ! Živimo in dihamo z njim …
In ker nevrjetnega Decembra še kar ni bilo konec, sem praznovala po dolgem času rojstni dan in moj zmagovalec je šel na kolena in okronal December z krasnim diamanton na roki … In tako je moj ‘ cviren’ ki sem ga imela že od leta 2009 zamenjal prekrasen prstan … Čeprav proti najinemu ‘ cvirnu’ nisem imela nič in ga imam v škatlici zraven postelje … Najlepši spomini! V glavi se mi je zavrtelo in od vsega vzhičenja mi Decembra solze niso skočile iz oči, bili so nevrjetni nasmehi in polno čustev … Večer je bil popoln, vsi smo skakali od veselja … jokali in plesali … Jaz sem v soju clubskih luči ga gledala in zavrtel se mi je film najinega poznanstva, najini zmenki, noči preživete za računalnikom,ker ga seveda ni bilo nič doma … Najine neumnosti, ki sva jih počela skupaj … in katere še počneva … Vseh najinih stvari za katere veva samo midva … Teh občutkov se niti približno ne da opisat … To je nevrjetna ljubezen, zaradi katere … Bi umrla, ja bi … Nisem si mislila, da lahko kdo to reče … In dejansko to misli … Tisi oziroma tista, ki pa to čuti … Pa ve da je res tako! Rok se je odločil da bo December še bolj čaroben za naju … Okronal ga je z stopničkami v čarobni Val Gardeni in meni nataknil prstan … Odločil se je tudi : Da bo moj Maj za vedno najin mesec!
Želim vam krasen dan!
Do naslednjič …
P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca 
! …
