Že dolgo spet nisem poprijela za ‘leptop’ in kaj napisala … Smo že skoraj na polovici našega priljubljenega meseca poleg Maja … Tu je naš čaroben December in pogled mi sega nad Ljubljano, rahla meglica jo zajema in strehe so pokrite z snežno oddejo … Tu pa tam vidim kakšno svečo, ki visi na terasi … Krasen pogled, ampak za moje pojme te dni preveč mraz … Ampak čarobno, še posebaj čarobno ko padajo kepe snežink na tla in kako je z vsakim pogledom ven večja belina … To je ta občutek, ko bi stekel ven in dvignil roke v nebo in se vrtel,vrtel … debele snežinke bi pa pokrile tvoje trepalnice … Ohhh ja! In po treh minutah veselja bi naredila : Oooo ne ne, gremo nazaj … Premrzlo, lepše ga je opazovat skozi okno v toplem domu s kakšno skodelico kave ali čaja … In meni osebno opazovat najinega Božička kako samostojno hodi po celem stanovanju, najlepše darilo na dveh nogah! Opazovat njegovo navdušenje kako mu je uspelo vse sam narediti, poslušati glasen smeh z namenom : Poglejte me, hodim sam! Spet bi pojamrala, da čas prehitro beži … Ampak se bom zadržala in si rekla, saj prihaja vedno lepši čas.
December in množična mrzlica nakupovanja, ni mi všeč … Obožujem ta mesec, ker so moji najljubši prazniki tukaj … Vsa družina se zbere na kupu, kuha se slastna kosila v družbi in hiša je polna smeha… Praznike preživljamo doma pri mojih starših in vsako leto nas je več … Letos mislim,da bo premajhna miza za vse nas glasne ljudi 🙂 … Ko je moj Rok preživel prvi Božič z nami in prišel iz umirjene družine k nam … Mislim,da ni veliko govoril ampak samo opazoval kaj se dogaja za mizo … Po rodu sem ‘polovico’ Makedonka 🙂 in mislim,da to pove vse … Dretje za mizo, obujane spominov … Klepetanje z mojo najljubšo teto Dajano ( ‘neve se katera bolj glasno govori jaz ali ona’ ) nazdravljanje in hihitanje, skratka predvsem glasno … Ampak zdaj se je Rok že navadil in z veseljem sodeluje pri mizi in ‘ kriči’ ko si želi nekaj povedati :D! To je naša družina, ki jo ljubim! Letos Bomo malenkost čez Božič upihnili prvo svečko … In ne dvomim da od letos naprej ne bo še bolj glasno! Obožujem čas Božiča, nekako me napolni za te turobne mesece, ki prihajajo: Januar in Februar! Lani, tik predenj sem rodila sem v mislih vsako noč govorila : Prosim pusti me za Božič doma, naj bom doma … Ko gre Božič mimo pa ti dovolim da prideš 🙂 … In kaj se zgodi : 26.12 ob 00.45 najina žabica zagleda luč tega sveta :), že v trebuhu me je ubogal! … Najlepše darilo …
December je tudi čas, čas … ki te spomni na ljudi kateri si želijo imeti topel dom pa ga nimajo … Kateri si želijo podariti svojemu otroku nekaj toplega ali nekaj kar mu bo prikradlo iskrice v očeh … Ob tej misli me pa zmrazi, da se vsi veselimo nekaj pa ostaja temačnega … neizpolnjene želje otrok … Družin … Zato smo se letos odločili razveseljevati nekatere otroke oziroma družine, ki nimajo … Pa tudi če so to samo rabljene igrače od Oskarja, moja in Rokova oblačila da jim bo topleje ali kakšna čokolada, ki si jo želijo že celo leto … Vsem bi pomagala ampak vsem ne gre … Letos namesto množičnega nakupovanja v trgovinah, naberite stvari in poiščite družino … Podarite jim nekaj, da se jim prikrade nasmeh na usta … Da bodo še vedno vrjeli v pravljice in v dobre ljudi ( ker roko na srce, jih ni več veliko ) … Vsi nimajo takšne sreče kot jo imamo mi! In vsak dan posebaj se zahvalim za to … Kar imam!
Naj bo December mesec v katerem se počutite kot v pravljici, v katerem razveseljujete ljudi in čas preživite z prijatelji in družino! Naj bo dom napolnjen z smehom in vonjem po dobri kuhi … In naj vrečke z rabljenimi stvarmi dobi v roke družina katera jih res potrebuje!
Pa lepe praznike …
Do najslednjič …
P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca 
! …
