Sedim v toplih nogavicah nad Ljubljano … Z mislimi daleč stran … še ko sem v osnovni šoli in srednji pisala dnevnik. Na tone zvezkov je bilo spetih z spenjačem v eno veliko knjigo. Kar ob selitvi iz moje vasi Planina v prelepi Koper nisem izgubila – kar je v moji navadi. In čas me je prehitel tako, da si nisem nič več zapisovala oziroma bolj kot to : Sanjarila … Pa sem si le vzela malček časa in kot nas pelje ta svet … začela sanjariti z leptopom v rokah … Čeprav moram priznati je bilo bolj čarobno vzeti svinčnik v roke … in pisat … včasih se mi je na prstu naredila bul’ca od pisanja,pisanja … Ko sem pa čez par let to prebrala … Me je pa oblil smeh!
Osnovnošolski dnevi, srednješolski dnevi, študijske oziroma žurerske noči … Vse to je minilo – kot bi tlesknila s prstom … Trenutek! Zdaj se ozrem čez desno ramo in vidim njega na kavču … In malo štruco v sosednji sobi. In spet me oblije smeh in sreča. Dnevi odkar sva skupaj tečejo nenormalno hitro, odkar imava njega pa še hitreje …
Zmenila sva se da se ne bova več obremenjevala z časom in kako vse hiti mimo nas … Ampak to je blog v katerem je to dovoljeno. Razmišljati in se spraševati 🙂 … Ali je življenje prekratko … ali ima dan premalo ur … mi bo v tem kratkem času na tem okroglem planetu uspelo vse kar sem si zadala? Vem, da mi bo … Včasih si pa rečem zakaj bi si zadajala take cilje in ne drugačnih. Kot naprimer it neznano kam z njima in živeti pod palmo na peščeni plaži z vetrom v laseh in bosih nogah v katere bi se zapletala mivka … Bit neobremenjena z časom in hitrim tempom življenja … To so tudi najbž sanje vsakega … Kasneje se pa sprašujem če bi mi postalo dolgčas … dolgčas po doseganju takšnih in drugačnih ciljev … Pustimo se presenetit kam nas bo pot odpeljala in res živeti z vetrom v laseh … tudi če čas beži ( pa smo spet tam:) … ) Tik – Tak …
Naj bo prva objava kratka, da se spet ‘navadim malo sanjarit in razmišljat ‘ … Ker sem že pozabila kako to gre … Saj tako rekoč imam sanje nekaj metrov za mano …
Do naslednjič …
P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca 
! …
Ni komentarjev