Zgodnje jutro je zadišalo po šopku svežih vrtnic iz mize in ‘ šabesi ‘ katero sva prejela od prijatelja Mateja, čeprav sem se jo tudi sama odpravljala naredit … Ampak mi nekako še ni uspelo. Včeraj nama je končno uspelo … skoraj dokončati najino krasno teraso, še dva kaktusa pa bo ogromno korito postavljeno tako kot sem si želela, zahvala gre seveda mojemu dragemu … Res se je trudil na vse načine, kljub dežju … Tisoč krasnih kamenjev se razteza po koritu, prelepih oblik in barv … Srečna! 🙂
Ko sem mu tudi sama priskočila na pomoč in sva kamenje zlagala tako, da ima vsak svoj točen namen in prostor … in, ko nisva razglabljala o različnih stvareh … me je odneslo k misli, POPOLN MOŠKI … Kakšen je popoln moški ? The perfect man? Ali ga ima vsaka? Ali sploh obstaja? Ali so ženske postale tako močne, da popolnega moškega sploh ne rabijo? Ali je popoln moški tisti pri katerem se počutiš varno? Ali nekatere iščejo moškega kateri je popoln pri financah? Ali popolen pri izgledu ? Ima vsak moški svoje napake? Mu le nekaj manjka, da bi postal popolen moški? Si ženska ne pusti najti popolnega moškega, ker je bila prevečkrat razočarana? Ženska preneha iskati pravega in se zadovolji s tistim ‘ ne popolnim ‘, zniža svoja merila ? Ali smo ženske popolne in pri moškemu najedmo tisto malo napako katero nam izniči vizijo o popolnem moškem?
Sama sem našla moškega … Čeprav ga nisem nikoli iskala, in nikoli razmišljala o popolnem moškem oziroma se s tem sploh obremenjevala … In je kar prišel … Moški za katerega lahko rečem … da me izpopolnjuje … Tako, da če položim skupaj mene in njega … postane popolno … Po mojem mnenju je popolnost tisto, tisto da se dopolnjuješ … Vsak ima svoje napake, in tisti par, ki se ne krega … Je čuden :)! Za vsako lepo stvar se je potrebno potrudit, ampak vprašat se je treba : Če se je vredno potrudit ? V današnjem času … vidim nekatere pare … v večini, se ne trudijo … in iščejo uteho pri drugih, drugemu … Očitno niso še našli osebe za katero se je vredno trudit … Sama sem prvič v življenju našla prijatelja, moškega … s katerim bi odšla na konec sveta, brez razmišljanja … ( no prej bi vprašala očeta ha ha ), da ga nebi lovil po svetu, seveda 🙂 … Ker skupaj se dopolnjujeva nevrjetno … Isto razmišljava, isto odgovarjava … Včasih celo samo pokimava, ker nama je jasno kaj kdo hoče … Nevrjetno … Velikokrat sva se tudi ponoči na enkrat zbudila in si podajala cedevito … Najlepše je … ko imaš v svojem moškem … najboljšega prijatelja, prijatelja za pogovor, prijatelja za najboljši žur, prijatelja kateremu kuhaš, ker on ne zna :), prijatelja za katerega skrbiš in on skrbi zate … In prijatelja kateremu se smeješ … Prijatelja s katerim se lahko smeješ ure in ure … s katerim se boš smejal tudi, ko bo lepota odšla … In bodo nastopile gubice sreče, tiste gubice za ketere boš vedela – vedel kako so skozi življenje nastale …
Nekaj malega o popolnem moškem … Zdaj me pa moj drugi mali popoln moški kliče, da ga ‘ poljupčkam’ :)!
Do naslednjič ..
P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca 
! …
