Vonj po standardni jutranji kavi se razteza čez stanovanje … Vsako jutro isti vonj ampak vedno znova me očara … Zajame vse sobe po vrsti … Najbolj uživam, ko še spim in samo z eno nosnico zavoham kavo, katero mi Rok pripravlja … Kar ponese me miže v kuhinjo … Odletim …
Vedno znoova, ko ga pogledam … Oskarja … se pričnem smejat – seveda takrat, ko nima tečnih dni 🙂 … to vzameš v zakup, ker če ne niti ne veš, da ga imaš … Smešen nama je, ko se brez zobkov nasmeje vedno,ko naju vidi … Kako se orlovsko oglaša in vsak dan odkrije nekaj novega, opazujeva ga kako vsako novo stvar katero drži ‘pretipa’ povsod in se čudi materjalu … Kako na vse možne načine cuza prste in vse kar vidi z največjim veseljem ‘tlači’ v usta …Kako se smeje,ko ga mečeva v zrak in ‘žgečkava’, kako se pači ko dobi v usta kakšno zelenjavo …Kako se trudi doseč igračo katera je samo malo oddaljena od njega … Kako vse kar počne, počne prvič v življenju … se uči! Opazi zvok avtov, katerega mi niti ne slišimo … Opazi zvok helikopterja, katerega mi preslišimo … Čudi se listom na drevesu ali vejam kako mahajo po zraku … Vse mu je zanimivo in čudno … Opazi vse različne oblike in kako je na otip vse drugačno … Nam je pa že vse samoumevno… Vse kar naredi je smešno in lepo … Krasno je, da se lahko znova kot otroka čudiva stvarem … Nič nebi smelo postati samoumevno ! Imeti otroka je tako nekaj vsakdanjega ampak tako nekaj nevrjetnega. Porod je tako nekaj vsakdanjega ampak tako nekaj norega 🙂 … Sprašujem se kako lahko obstajajo ljudje, kateri svoje otroke dajo stran, jih pretepajo in nekatere mame odvržejo … Tega ne bom nikoli razumela … To majceno bitje, ki brez večje roke nima niti najmanjše vrjetnosti za preživetje …
OSKAR je najina prva nagrada za življensko delo, želiva si več nagrad … Imeti njega je čarobno, on je najin mali mucek … Vedno sva si želela mačka, ampak na žalost sem alergična 🙂 … In prišel je najin drugi mucek … to ni nobena obveza … nobeno odpovednovanje in nobena stvar zaradi katere se ti življenje obrne na glavo … Je res … da je drugače ampak samo v pozitivno stran, včasih se sprašuješ kaj si delal brez njega … ko ga ni bilo :)! Ta majcena stvar te zasvoji in jo vlačiš povsod s sabo … Najin nahrbtnik, kateremu se smejiva dneve … Najina ljubezen je bila tako močna, da je samo še to manjkalo da sva jo okronala … Imeti otroka z osebo s katero ti je najlepše in veš, da je tisto pravo … Je nad vsem! Meni je Rok na kakšnem 3. zmenku rekel : Pa ti veš, da si mati moji otrok? Pa sem se pričela smejat in srknila požirek naprej …
Vsak otrok je za starša poseben in nevrjeten … Vsak otrok je čaroben, saj je pol tebe pol njega. Najina ljubezen je postala še močnejša pa si misliš … da ne more bit močnejša … in je! Ne razumem, ko kdo reče : Uf kasneje se spremeni, je otrok prvi … No pri nama ni tako … Mi smo vsi prvi … Trije mušketirji … Vsi za enega, eden za vse! To je tisto pravo … In vedno imava čas, čas tudi zase …
Do naslednjič …