Okus jasminovega čaja me popelje v nevrjetno ekstazo lepih trenutkov pa čeprav je dan turuben. Dva tedna prave pomladi je bil balzam za dušo in oči so se nahranile pogledov nasmejanih in srečnih ljudi. Kako malo je potrebno,da so ljudje srečni. Samo sonce in vse je tako pravljično in lepo. Vsi so tako prijazni, ko se čebele ustavijo na cvetovih rožic, ko ptički žvrgolijo svojo melodijo in modrina nad nami je videti enostavno neskončna in sveža …  Odmev pesmi ‘walking on suneshine’,odprto okno, svež zrak in odmev otrok iz igrišča do stanovanja … To so tisti pomladni krasni dnevi za katere živimo in hitimo domov iz službe.

Pa vseeno danes ni tak dan ampak živi samo v moji glavi … zaprem oči in se prežarčim v ta dan … Lahko bi bil resničen,ker je namreč poseben dan. Materinski dan in 25.MAREC, nekakšen čaroben datum za vse mamice. Misli me popeljejo nazaj v otroštvo in odmev v glavi od predragega neminljivega Pavčka : Mama je ena sama, prva radost je mama …

Malo bitje prvič zagleda svetlobo sveta, temna barva oči se mu zasveti medtem, ko ga položijo na trebuh. Ves trud in hitenje okoli mame, ki rojeva se umiri … Zagleda jo, končno vidi osebo pri kateri je spal in se razvijal medtem,ko je poslušal bitje njenega srca v notranjosti. To je tista oseba, ki se ji reče MAMA … Njej je spremenil življenje … Ona je bila tista,ki ga je nosila pod srcem. Ona je bila tista, ki ga je nestrpno pričakovala v svojem objemu. Malo bitje raste in MAMA z njim. Prve besede : ma ma … Prvi koraki in s tem nepopisna sreča MAME … Prvi nasmehi, prvi padci, prva hrana, skupne neprespane noči in skupna sreča … Prva ljubezen, prva puberteta, prvi vzponi in padci v življenju … Edina oseba katera ve vse je : MAMA … Imeti mamo … takšno,da veš da je skoraj edina oseba na tem svetu, katera te nikoli ne bo pustila na cedilu je enostavna sreča. Vem,da vsi v življenju nimajo te sreče. No jaz jo imam, ker me je dvignila iz plenic in pospremila vse tja do oltarja. Dala mi je ljubezen, katero jaz sedaj delim naprej in z veseljem praznujem današnji praznik … V prvih dveh letih življenja mojega malega Oja sem doživela srečo, katere prej nisem poznala. Nisem si niti v sanjah predstavljala, da te to malo pravljično bitje pripelje do vrhunca sreče pa čeprav ti zapoje le novo pesmico. Zanimivo … Nekaj tako vsakdanjega je rojstvo otroka in vzgajanja, da so vsi to vzeli za samoumevno. Jaz se čudim vsak dan. Njegove sposobnosti so iz dneva v dan večje in moj je. Najin je … Čas beži tako hitro, oni pa tako hitro rastejo in se postavljajo na noge … Šele sedaj razumem mojega očeta,ker nas enostavno ni hotel spustiti od doma … Ker vse tako hitro mine … Male nogoce postanejo velike in odtavajo tja v svet. Brez mame … Zato nikoli in nikdar ne pozabite mame … Kaj je vse naredila za vas, da je svet bil lepši …

Biti SUPER mama je težek poklic s tem pa tudi najlepši. Včasih se počutim kot nekakšna levinja, ki brani svoje ozemlje pred slabimi ljudmi in želim svojemu otroku vseeno prikazati svet v pravljici. Tako kot najbrž vsaka mama. In tako kot se je trudila moja mama.

Preživite čas z njo, pa ne samo danes … Vsak dan. Jaz ga veliko in včasih se mi zdi, da mogoče celo malo preveč 🙂 . Čas je najpomembnejši … ni ure na tem svetu katera ti lahko prinese čas nazaj …

Pa lep dan!

Do naslednjič …

Walk & Talk & Tie my shoes …

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri … ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisani z nalivnim peresom, brez brisalca  !

Še sama skoraj ne verjamem, da je mojo jutranjo …  dišečo … Barcaffé kavo zamenjal čisti zeleni čaj. Kava, ki je zame bila harmonija okusov je sedaj samo še vonj v nosu 🙂 . Nisem se ji odrekla namensko ampak iz danes na jutri mi ni bila več tako okusna kot je bil njen vonj. Čaj je prevzel njeno vlogo in najbolj mi je všeč,da lahko spijem tudi dve zaporedni skodelici. In z mislijo, da čaj za razliko od kave vsebuje bistveno več vitaminov in mineralov in je znan po svojih zdravilnih učinkih.Tako je naš dom preplavil vonj po čaju in nič več po kavi. Priznam, všeč mi je!

Nikoli nisem bila preveč obremenjena z hrano. Od vedno vem, da smo doma jedli predvsem zelenjavo in normalne sveže stvari. Brez cvrtja, zmrznjene zelenjave in pripravljenih jedi vnaprej. Nekako te vrste hrane ne poznam in mi ni okusna. Odkar se pa sama zanimam za hrano in imam svojo družino, opazujem kako se je hrana z leti poslabšala. Vse je ekstremno barvito in veliko. V hladilniku zdrži toliko časa, da ni normalno. Da mesa sploh ne omenjam. Sama zadnja leta ne jem veliko mesa, skoraj nič. Če pa že pa absolutno ne iz trgovine ampak domačega mesarja. Vse mi je imelo enak okus, kot kakšen ‘žvečilni’ in enostavno se mi je uprlo. Tako kot zelenjava v trgovini. Cenovno je kar drago in verjamem,da vsak si ne more privoščiti ( vsaj v Ljubljani ) nakup na tržnici. Ampak sama se trudim skoraj vse nakupiti pri preverjeni branjevki seveda in pri sosedih v Tržiču. Dejansko je čisto nekaj drugega, kot pa v trgovini. Okrog hrane je v zadnjih letih velik medijski pomp, to zdravo … tisto škoduje … bio sem … bio tja … Logično,da se je ljudem malček ‘ zmešalo’ saj vidijo kako dejansko sama hrana vpliva na počutje in zdravje človeka. Sama sem tudi tiste vrste, da kupujem bio ( ne iz trgovine z etiketo ) ampak domače … v jedilnik pa smo vnesli tudi veliko presne hrane ( kot so kakšni dodatki ). Veliko stvari se trudim sama narediti, ker vsaj vem kaj zmešam npr. smuti ( in je namesto jogurta ) brez dodanih konzervansov in sladil … Biti osveščen o hrani je resnično nekaj pozitivnega ( pustimo medijski pomp in super živila in podobne stvari katere od ljudi samo pobirajo denar ), tu se gre samo za zdravje in počutje. Na sebi sem opazila razliko in resnično dobro počutje. Žalostno je, da mora človek najprej zboleti in šele kasneje prične zdravo živeti. Poznam kar nekaj ljudi kateri so doživeli zdravstveni udarec in  so se kasneje  zavedali,da velik del tega je posledica hrane. Zanimivo je tudi, da se bolni ljudje zdravijo z postom( izjava dr. : post je  operacija brez noža ) Zakaj? Če telesu razen vode ne dovajamo nobene hrane, ima narava čudovito možnost, da izsreba vse odvečne snovi in strupe. Se očistimo. Še npr. v živalskem vrtu lahko vidimo, da bolne živali zavračajo hrano, tako kot jo tudi otrok. In to je pravilno.

Kakorkoli malo preveč sem podaljšala blog :). Moj namen je bil deliti z vami, da ima  hrana velik vpliv na zdravje in počutje. Seveda sem pa tja se prekršimo, uf tudi jaz ljubim vsake toliko kakšno slastno neumnost. Ampak v resnici, ko jo dam vase se kasneje res ne počutim dobro.

Rada skrbim za oba moja fanta in rada vidim Oja kako srečno srka smutije ( ker mami pravi, da so slastna čokolada različne barve ) in srečna sem,da zaenkrat ne podleže velikokrat bolezni. Torej? Živeti zdravo z dobro hrano ( ostajamo gurmani za vedno ) in se truditi predvsem zdravo jesti. Tako energije čez dan resnično ne zmanjka in počutje je vrhunsko. Če je čas pa to podkrepimo z športom :)! In dobimo še dodatno energijo za kvalitetne dneve.

Do naslednjič …

Vsaka mamica želi svojemu malčku le najboljše!

P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisani z nalivnim peresom, brez brisalca  ! …