Modro nebo nad mano, sonce pripeka kot da smo že sredi pravega poletja. To je to! Zvok motorja že naznanja vroče dni saj slišim brnenje, ki me kar pogreje,da bi skočila na motor in se podala proti morju. No … to trenutno dajemo malce na stran saj moj pogled iz domače terase v dnevni prostor sega tja,kjer leži že konkretna štručka. Spi tako mirno, tisto urico, ko ga ne matrajo krči. Nočni krči so se prelevili v dnevne. Ah! Sprobali že vse možne kapljice, trenutno imamo na probi homeopatske. In držim pesti,da se bo konstantno jemanje kaj obrestovalo. Čeprav imam občutek,da je vse to le ‘lari fari’ in pač samo čakaš da mine. Zavidam tistim, ki dobijo škrate in se ne ubadajo z konstantnim dretjem, samo uživajo v času dojenčka, ki je res tako lep in krasen … če odmisliš borbe z ‘šuškanjem’ in ustajanjem na pet minut. Ti tam gor če si, vzami krčke mojemu škratu in privošči mi kratko uživanje z dojenčkom. Ko ga ne krči ima tako mil in srečen obraz. Prav v očkih mu piše : Kako mi je lepo! Kako se lepo privije k meni pod vrat in spušča prijetno godrnjanje, kako z ustki sesa ko zasliši moj glas in njegova glava se obrača v mojo smer. Pravi mali godrnjavi levčki, dokler … krč ne zgrabi in postane zmaj ha ha.
Mesečni arhiv
