Zvok večernega morja je zamenjal zvok mesta. Namesto udarcev valov v skale, slišim vlake in njihove bremze. Namesto toplega zraka, čutim in voham zimo. Po mislih mi teka miljon stvari pa vseeno čutim, da me prsti srbijo … Hotela sem že kaj poprijeti za računalnik na dopustu ampak nekako mi je domača terasa v večernih urah bolj namenjena. Ko mali škratje zaprejo svoje radovedne učke, si vzamem čas … Ko naš ati zopet zapakira ‘kufre’ in nas zapusti … je čas, za tipkanje 🙂 .
Krasno petkovo jutro je pred nami. Sonce je obsijalo kuhinjo in pripravila sem si hiter in enostaven zajtrk. Seveda ob tem mi ni manjkala niti skodelica kave. Naravnost obožujem kako dom preplavi vonj po jutranjem ritualu. – KAVI 🙂
Mamice pred sprehodom si vzemite 4 minutke in zajtrk bo na mizi, za na pot pa še pest oreščkov.
Pa lep vikend!
HITRO IN ENOSTAVNO
Zvok divjih rockerjev iz Metelkove mi naznanja,da poletja še ni konec. Pogled nad Ljubljano me vedno znova očara pa čeprav ga moje oko vidi večkrat dnevno. Ko se ozrem opazim,da banansta luna prav posebno sije, obdaja jo meglica noči. Sirene tulijo, utrip mesta je tu … V zraku je še vedno vohati tropski veter … no tako pravijo tudi na poročilih, in imajo prav 🙂 . Sprašujem se, če mi bo končno uspelo napisati nov blog, medtem ko stokrat ustanem in malemu korenjaku podam njegovo dudo nazaj v usta. Končno okrasiti novo spletno stran z novim zapisom.
