Ovita v oddejo, v ušesih odmeva božična glasba, v očeh odsevi sveč in novoletnih lučk. Pogled na okrašeno Ljubljano je enostavno fantastičen. Občutek v srcu je topel. Božič sploh ni več cerkven praznik (sama nisem verna), temveč družinski. Pogreje me že misel na tisti dan, ko se vsa družina nabere na kupu in uživa tiste drobne, a tako zelo važne trenutke skupaj. Saj ne, da se ne čez leto ne dobimo, ampak med prazniki je še posebej lepo, ker sredi dnevne sobe stoji lepa jelka in je prisoten tisti decembrski občutek.
2016
Mesec neskončnih vonjav in lepih barv je pred nami. Lučke se svetijo iz mesta, okraski z domače jelke letijo po našem domu, dobri možje z vrečami daril čakajo na veselje v otroških očeh. Lepo je.
Pri nas doma zimski meseci niso namenjeni otroškemu zdravju, borimo se z raznimi prehladi in kašljem. Štukamo varstva in službo. Za nas je to čas osamljenosti, čeprav je v decembru tako lepo, ko smo skupaj. No… mi nimamo ravno te sreče. Smo trije osamljeni mušketirji, a dnevi vseeno hitro letijo mimo. Zadnje tedne sem velikokrat naletela na takšne in drugačne debate znancev, prijateljic: A ti pa še nimaš otrok? Kdaj pa misliš kaj? A ni že čas? Toliko let sta že skupaj, kaj pa čakata? Ti si pa kar sama? Si boš našla koga? Aja, narazen sta šla? A nisi že dovolj stara, da bi morala vztrajati, se potruditi?
Vse diši po praznični peki. Odločili smo se že malo predati vzdušju, ki prihaja … če pa tako hitro mine 🙂 ! Kot je že znano … enostavno obožujem DECEMBER <3 .
Našla sem nek recept na googlu seveda … in ga spremenila po svoje. Zaupam vam ga spodaj. Najbolj mi je smešno, ker fotografije izgledajo lepe, nihče pa ne pokuka pod mizo 🙂 . Zato, vam bom povedala … pri nas ni nič drugače 🙂 .
Priprava testa izgleda nekako takole : moka se meša in kot rahle snežinke leti vsepovsod, jajca letijo levo in desno, noski so rumene cimetove barve, roke so lepljive zaradi sladkega medu 🙂 . Ustvarjanje je na vrhuncu. Prepustila sem jima skoraj vse in samo skočila na pomoč … tudi če so piškoti debeli … ali pa tanki. Sicer je Svarunči 🙂 več ali manj samo pojedel, kar je Oskar pripravil … ampak se je tudi trudil nekaj ‘ packati ‘ če ne drugega … si je testo dal na glavo, jajca metal pod mizo in se na ves glas ‘ režal ‘ … to je pač naš ta’ hecn član. Oskar pa ga je na momente ošinil s pogledom : ma daj no, kaj delaš? A si nor ? … no naš ta’ pravilni član.
Bele ciklame na desni strani računalnika mi kradejo poglede. Kako so lepe … obsijane s krasno svetlobo pokončne sveče. Danes večer zaključujem s kozarcem penine, kako mi paše 🙂 ! Moje prijateljice bi rekle : šampus je vedno dobra ideja 🙂 . In prav imajo.
Danes bi enostavno rada zapisala nekaj misli o njem. Mogoče se še katera prepozna, saj nisem edina na svetu, ki ljubi. Kako vsi iščemo ljubezen. No, nekateri je nismo iskali pa se je prikazala ravno takrat, ko tega nismo hoteli 🙂 . Kako vsi hrepenimo po ljubezni. Ne govorim samo v partnerskem smislu … ljubezni do ‘ kužijev ‘ – živali, ljubezni do otrok, prijateljstva … Če je pa tako lepo, ko ljubimo 🙂 . Enostavno lahko premikaš gore in počneš nemogoče. Jaz tudi jedla nisem par dni, ko me je močno udarila ha ha. Sama sem nevrjetno čustvena in tega me ni sram pokazati, včasih sem celo ponosna, ker vidim da vse skupaj izginja … romantike ni več veliko. Jaz sem pa stara dobra Julija, ki ima svojega Romea. No, sicer se je njuna zgodba drugače končala 🙂 ampak pustimo to 🙂 … It was all about love .
Kako hitro so dnevi postali krajši … sonce se komaj pokaže pa ga že zakrije tema. Govorim o soncu v Ljubljani 🙂 . Tisti vroči jesenski popoldnevi so za nami in že se mi končica nosu barva v rdeče, kako fajn … NITI MALO 🙂 ! Ampak priznam ; jesen je krasna zaradi svoje prelepe narave … ampak tale zima ( saj jo v resnici sploh še ni ) … no, za ta letni čas pa nimam ravno lepih besed. Edini moment : prvi sneg, vedno si zavrtim Sinatro … mislim, da to počnem že 10 let, spijem nekaj toplega in si ogledujem kako sneg leti z neba … do momenta, ko se odpravim ven in ‘ zapacam ‘ v prvo plundro in mi seveda vse steče za čevelj, postanem v momentu ‘ nervozna’ baj baj pravljična zima. Pustimo zimo, jesen je 🙂 .
Dnevi se krajšajo, postajajo mrzli. Kovčki se polnijo in praznijo . Srca se poslavljajo in zopet čutijo. Objemi se delijo in poljubi se množijo 🙂 . Enkrat pakira moška stran, drugič pakira ženska stran. Pač smo neobičajna družina ( čeprav meni se ne zdi ) tako drugi pravijo ha ha, meni je vse to normalno. Skratka najine službe so vsaka po svoje zanimive in najbrž malo drugačne od ostalih, absolutno v večini ne vključujejo pisarne in stalnega urnika. Sama sem bila na nekakšnih pavzah med mojim delom ampak sem pa tja sem ‘ flikala ‘ tudi na porodniški, nisem odhajala za dalj časa ampak včasih sem tudi kam skočila. Mislim, da mi je tisti ‘ tam gori ‘ namenil fante z razlogom 🙂 … se mi zdi, da so mi dali še več ‘ fantovske ‘ energije ha ha. Najbrž z razlogom 🙂 … da poudarim še vedno imam pa damo v sebi 🙂 . Kakokrkoli kaj sploh je povod tega bloga 🙂 ne bom pisala o tem kakšna je naša družina in kakšni smo mi 🙂 … ampak ZAKAJ je super pustiti ‘ fotra ‘ z mulci …