V resnici sploh ne vem kje naj začnem 🙂 . Ali s popotovanjem na letalu ali naj, kar opišem moj trenutni pogled. No … nekaj bom nakracala, čeprav spet nisem prepičana, da mi bo uspelo objaviti 🙂 . Sicer sem mislila, da ne bom nič napisala ampak izkoristila sem moment popoldanskega počitka kar mi tudi nevrjetno paše.
Moj pogled do odprtega morja, ki je par metrov od mene zakrivajo nevrjetno košate dolge palme, kokosi kar čakajo, da se bo nekdo sprehodil mimo in jih potrgal. Surferji neučakano čakajo valove, da jih zajahajo ( vsake toliko kakšnega tako zmelje centrifuga, da se spomnem momenta mojega učenja kako me je ‘ zmlelo ‘ ha ha ) in seveda me zamika, da bi se jim pridružila in dokončala učenje. No … ampak to pač ne bo mogoče 🙂 . Še naslednja leta. Razen, če otroke privežem v čolniček in jima dam masko na glavo ha ha pa še to bi kot neučakana kužka se strgala iz verige in planila name. Kot češ, da se nismo že dolgo videli ( 3 minute ) . Vonj po poletju in raznih rožah mi polni nosnice. Oči vidijo tisto, kar jim je najlepše. V resnici mi je najlepši vedno isti pogled. Palme, mivka, neskončni ocean … ( kako sem dolgočasna, a ne ? ) Čeprav sama Šri Lanka me je impresionirala z naravo. Neverjetni pogledi na vse strani … kupi palm, kaktusov, in velikih krasnih rož … listov. Drevesa mangotov, banan in pasionk so vse povsod. Sem pa tja ti pade kakšen avokado na glavo, ki ga pri nas kupiš za par evrov in je čisto drugačen. Med velikimi krošnjami opaziš kako veje pokajo in male opice se lovijo. Če si prav pozoren vidiš veliko kuščarjev, ki se zlivajo z debli. Baje tudi kobre krožijo okoli, no … to me pač ne zanima 🙂 . Ob sončnem zahodu je priplavala želva velika približno 2 metra na obalo. Neverjetno 🙂 . Čez kakšen dan smo zopet imeli srečo in drugo želvo opazili kako skrbno vali in skriva jajca. Zvali jih več kot 150 … Po nekih določenih dneh jih pridejo domačini iz farme iskat in vse zorganizirajo, da jih po treh dneh spustijo racat v vodo proti večeru, saj drugače bi jih ptice pohopsale. Narava je tukaj nevrjetna, živali so krasne … vse ptice iz risank od Oskarja smo videli 🙂 in sloni so nas skoraj posesali z rilci. Edino, kar me žalosti je, da je vse umazano. Veliko je smeti … ampak kdo bi zameril domačinom? Sonce pripeka in vročina zajema otok. Komu se pa da ? Važno, da se oni smejijo vsakemu ‘ belcu ‘ , ki gre mimo njih in bele dojenčke skoraj posvojijo. Malo se nas sprehaja tu okoli … belih ljudi 🙂 . Beri naprej
