Mesečni arhiv

februar 2017

Jaz – Mati hobotnica, vse ve – Mame hobotnice!

Vonj po sveže opranih laseh in rahlo nemirne noge na sosednjem stolu dvignjene v luft. Naravnost z mojega skoraj že rutinskega treninga. Še vedno čutim kako se mi sprošča hormon sreče. 🙂 Če pa ni to nekaj vrhunskega!? Tekaško progo sem zamenjala za zimski fitnes in zdolgočaseno napravo za tek. Priljubljeno klopco, ki je v spomladanskih dneh obsijana s soncem, sem zamenjala za grdo gumjasto podlago in ribstol. Ampak, čeprav še sama ne morem verjet, tudi fitnes mi paše. Očitno se zgodi, da človek po določenem obdobju postane odvisen od športa in je čisto vseeno kje športa in kako športa, samo da športa! 😀 Sem mogoče prevečkrat uporabila besedo športa? 🙂 Prsti mi danes, zgleda, tečejo kot naviti. Zopet: Vpliv športa! 😀

Beri naprej

Je usoda tista, ki narekuje življenje?

Dežne kapljice padajo na zemljo in se odbijajo, tako kot se valovi odbijajo od ogromnih skal. Čutim in slišim njihov odboj na vseh okenskih policah. Nisem čisto prepričana ali mi je všeč ali mi bo čez par minut šlo pošteno na živce. 🙂 Enostavno jih bom poskusila nadomestiti za valove, pa bo lažje. 🙂 . Dnevi niso več tako mrzli kot pretekle dni, čeprav pravijo, da nas bo mraz znova prišel pozdravit. Nič ga ne pogrešam. Za razliko od sonca in majce brez rokavov. Februar je kljub vsemu lep mesec. Je mesec najine obletnice in mesec, v katerem počasi začnemo načrtovati naše dolgo spomladansko potepanje po svetu. Vsaj nekaj, kar me ohranja “na toplem”, če že Roka in sonca ni! Kakorkoli… današnji blog oziroma današnja razprava v moji glavi bo tekla o trenutkih… Življenskih, odločilnih trenutkih. 

Beri naprej