Pred mano ogromno okno iz katerega pogled sega na velik travnik. Vijolične in rumene barve mi mahajo iz zelene trave. Vijolice in trobentice igrajo v tandemu. Kako je lepo! Ogromne breze se prebujajo in čakajo kdaj se bodo končno lahko pokazale v svoji pravi luči, zasijale iz vrta kot prave kraljice. Ptički se ustavljajo na hiškah, ki visijo iz kraljic. Uživajo in preletavajo ta skoraj sončen dan, pa čeprav je danes bolj mrzel. Pogled iz Rokove otroške sobe je enostavno božanski. Za človeka kot sem jaz, ki opazi vsak cvet… je prava norišnica narave za moje oči. Vsakič znova sem šokirana, kako je lepo.
