Vzgoja otroka … je priprava na življenje.

Pogled na zeleno osvetljen grad pred mano, zastava z vetrom plapola sem ter tja čeprav je oko ravno ne vidi čisto. Na desni strani mize sveča, ki mi mogoče malce preveč osvetljuje desno oko. Pogled na vazo z mačicami na kateri visijo ‘ spomladanski pirhi ‘ me spomni, da se bližajo sončni dnevi. Yes! Dom brez njega ni isti. Vedno isti občutki, pa še vedno se človek ne navadi. Manjka nekaj … Kot ‘ pokrov ‘ domačem loncu. Odlomljen delček srca. Sem si pa vsaj dober ‘ dil ‘ zrihtala … leva stran postelje ni nikoli prazna. No razen, če je obnašanje zelo grdo. Oskar mi greje drugo stran postelje, ko njega ni. Pred spanjem obvezno stiskanje in beseda rtm forever mami! Ej,  pa ti sploh veš kaj pomeni forever?! Kaj ? Ja za vedno … za vedno mami! Nočno zbujanje in : daj me v žličko prosim … No nič drugače, kot če je on doma 🙂 … Včasih prav držim pesti, da bo obnašanje lepo in mi ne bo treba uporabit stavka : Spal boš v svoji postelji. In konec. Pika. Bonus točke so šle 🙂 …

Ubistvu je imeti dojenčka res najlažje ( čeprav ni ) … zdaj nastopi tisti del : vzgoja! Je to prav, ni to prav ? Kaznovat ? Sem slaba mama ? Preveč težim ? Se preveč derem ? Res je, da nas otroci spravijo včasih na takšnjo stopnjo, da te tako ziritira … da ti je ponavadi žal. Ko v resnici pomisliš in si ne živčno razložiš situacijo vidiš da noče nič slabega. Ko lepo umirjeno razložiš situacijo, jo tudi on razume ( no ne vedno ha )  Pri nas imamo ta problem … ko smo sami … je priden, zlat fantek … takoj, ko mojo pozornosti prejme nekdo drug je štala po domače. Zdaj se borim s tem, da ga naučim da ne ‘ prekinja ‘   mojega pogovora, če se s kom pogovarjam. In, ker sem ne dolgo nazaj držala ‘ kazen ‘, ki jo je dobil. Je bolj pazljiv. To je že dobro. Počasi in s taktiko … mogoče pa kam pridem ha ha …  Kdo pa ga bo naučil če ne jaz ? Trudim se biti faca mami ja … trudim se poditi tudi z njim po igrišču in se kobacat na vse možne tobogane samo, da ga spravim v smeh in, da vidi da sem sama tudi še vedno otrok. Trudim se lovit z njim in padat po tleh, kot da imam tudi sama 4 leta … Pustit mu veliko stvari, ki si jih želi poizkusiti in  ne pridigat : padel boš, umazan boš, prehladil se boš … Seveda mi ne uspe vedno ampak … se trudim 🙂 . Če pa kdaj pozabim se pa hitro opozorim : haloooo, ti nisi takšna. Ne spremeni se samo, zato ker si mama … Pusti ga, bo že sam videl. Tako kot danes, ko se je spustil po kar zahtevnem klancu na bmx progi in je šel po čez 🙂 … Pa kaj tudi sama sem brez sprednjega zoba in tudi sama sem se  velikokrat podrsala po pesku in si kamenčke jemala iz notranje strani roke … To je otroštvo 🙂 … Ampak seveda pa si želim predvsem vzgojiti ‘ kulskega ‘ fanta, ki ne bo razvajeno skakal in zahteval stvari. Predvsem, da me bo spoštoval in vedel, da sem vedno za ‘ stvar ‘ če bo on meni vračal isto in me upošteval … Moje načelo : bodi otrok, ne spremeni se … ne postani zatežena ‘ mtka ‘, smej se, igraj se … bodi pa mama in naj tvoja beseda velja. Postavi meje in predvsem avtoriteto. Jaz rečem zadnja in tako je. Lahko mi poveš kaj ti misliš pa bomo videli ampak niti pod razno mi ti ne boš postavljal pogojev kaj bomo in kako bomo. Mogoče včasih izpadem preveč stroga ampak sama sem prišla do zaključka … V večini vzgajam sama in to dva fanta. Kdo mora imeti avtoriteto ? Seveda jaz … pri nas je ati un ta’prjazn 🙂 … Če se spustim iz zavor me bodo odnesli … to pa nočem 🙂 .

Vse bi naredila za njih ampak nič namesto njih. Ne želim jih prisesati name, želim jih naučiti in pripraviti na življenje. Ne želim komplicirati okoli vzgoje, želim biti le jaz … Poslušam potrebe in želje otroka ob enem pa mu svetujem kar mislim, da je prav. Ne želim mu ‘ dajati ‘ žlice v usta, ker vem da jo zna sam. Ne želim ga obuvat v vrtcu, ker vem kako spretno naredi  on to sam. Pa to ne pomeni, da se mi ne da … to pomeni, da mu vrjamem in vem kako sposoben je in mu vlivam pogum, da on zmore vse … in to čisto sam. Pa čeprav bi ga velikokrat rada poujčkala ampak mislim, da naredim boljše delo če se držim nekaterih načel … Ujčkanje imava zvečer … čez dan si pa velikokrat izmenjave besede : rtm forever! Kot sem omenila : vzgoja otroka je priprava na življenje … kdo ga bo vzgojil …  če ne starš ? Otroci so odraz staršev … In naš je tipičen primer : podivjan, energičen, preveč govori in ljubi z vsem srcem 😉 <3 

Pa ne pozabite : Center družine je partnerstvo in ne otrok <3 Otročki čutijo … vse in še več <3

Do naslednjič …