Prvo družinsko potovanje : SARDINIJA, otok ‘ SIESTE’

Odločila sem se, da je čas… ko na moji spletni strani nastane nov zaviheh : poPOTOVANJA. Glede na to, da uživam in načrtujem kolikor le lahko…  kdaj in kam bomo odšli je čas… da podelim z vami občutke in kotičke sveta katere zagleda naše oko.

Sicer bodo prvi zapisi tista potovanja na katere smo odšli skupaj kot : DRUŽINA. Mogoče…  če mi bo čas dopuščal se bom ‘ lotila’ in opisovala tudi države v katerih sem bila sama, še pred družino… oziroma še preden sva postala starša. Zaenkrat pa vas bom razveseljevala z zapisi v katerih smo glavni igraci starši in otroci. Mogoče bom pa s tem navdušila še kakšno družino, da je popotovanje z ‘ mulci ‘ prekrasno pa čeprav je včasih naporno.

Moj prvi polet z letalom je bil v srednji šoli. Namesto srednješolskega ‘ maturanca’ sem si izbrala prvi potep s prijateljicami v BOLGARIJO – pretežno žur in proslavljanje konca srednje šole. Kasneje sem obiskala EGIPT deželo kamel, GRČIJO in njene prekrasne otoke ( Halkidiki, Santorini, Lefkas z otroci ), veselo ŠPANIJO ( žurersko Ibizo, sanjsko Menorco in krasno Barcelono ), kraljevi LONDON, zaljubljeni PARIZ,  BERLIN,  ki je obdan s parki in ravnino, graciozen RIM,  moje sanjsko mesto NEW YORK v katerem sem preživela mesec dni, noro CUBO po kateri odmeva zvok salse,  INDONEZIJO… ki je mimogrede bila najino prvo skupno popotovanje o katerem enostavno moram pisati – enkrat 🙂 – Bali in okolica, MALDIVE, ki sva jih preživela kot gospa in gospod Perko… enostavno so balzam za oči. Mesto palm in angelov  v katerem živi moj brat –  LOS ANGELES, PORTUGALSKO z najboljšimi sladicami v vesolju ( to je bila tudi naša družinska destinacija ), ŠRI LANKA tropska dežela s postankom v QATARJU ( Doha )… ki je bila naše prvo popotovanje… ko je nastala družina štirih 🙂 . Obiskala sem tudi države, ki so v dosegu z avtomobilom kot so Makedonija, Srbija, Avstrija, Švica, Češka, Nemčija itd… ampak spustimo ta krajša sosednja potovanja in se osredotočimo na popotovanja z letali in pripravo vseh stvari za ‘ zraven’ , ki jih potrebuješ, ko se odpraviš na pot z otrokom.

Kakorkoli trudila se bom… pričarati nasmeh na usta med branjem in narisati državo v vaše oči skozi fotografije. 

Prvo destinacijo, ki jo bom delila z vami je SARDINIJA ( otok v Sredozemskem morju, drugi po velikosti za Sicilijo )

Sardinija je bila tista država, katero si bom zapomnila za vedno. Prvič sva posedla Oskarja na letalo… odšli smo dogodivščinam naproti. Bili smo trije. Takrat sem pravzaprav prvič odkar potujem začutila strah, ko sem se usedla na letalo. Nekako sem se upirala in sama v svoji glavi razmišljala. Čemu zdaj strah pred letenjem? Zakaj? ‘ Po porodna ‘  nova stvar?  No… naj vam povem, da ta strah še kar traja. Pravijo, da če o tem govoriš še bolj potenciraš. Torej : ignoriram. Trenutno 🙂 . 

Sardinijo smo obiskali septembra 2012, še vedno se spominjam rumene svetlobe, ki je žarela vsepovsod. Prekrasne plaže in svetilniki. Otok, ki je  obdan z zeleno pokrajino in hrbčki na katerih vidiš trte. Nismo družina, katera spi v hotelih in leži na plaži. Želimo spoznati državo in njihovo kulturo. Najraje najamemo  ‘stanovanje ‘ od domačinov in že takoj imamo kontakt z osebo, ki tam živi. Če me spomin ne vara oziroma vem, da me ne… ker se še dobro spomnim vijugastih cest po otoku. Naredili smo cca. 1200 km po otoku. Kot mama, sem bila za prvo potovanje malo bolj obremenjena, saj sem ravno takrat Oskarju uvajala hrano in glede na to, da je moj prvi otrok je bilo malo naporno. Seveda sem v paniki spakirala kus kus, polento in nimam pojma kaj še za s sabo. Kot, da tam nimajo trgovine, a ne? Seveda sem za vsak slučaj ‘ zabasala’ plenice med moja oblačila, če slučajno ne najdemo trgovine. Ha, ha…  sedaj, ko razmišljam v kakšni paniki s pakiranjem sem bila, mi gre prav na smeh. Ampak na koncu se je izkazalo, da so trgovine tudi tam  in, da imajo tudi hrano 🙂 .

  

Meni osebno je bil otok tako lep, da sem se v trenutkih počutila kot v italjanskem filmu. Motila me je pa ena stvar. Tam nihče ne dela popoldan 🙂 !! Vsi uživajo na plaži 🙂 . Sicer je to super življenski stil… ampak, ko imaš otroški ritem hranjenja in spanja ti poruši vse plane 🙂 . Ja vem… takrat sem še preveč planirala, to se je do sedaj vse spremenilo. Je bil pač prvi 🙂 ! Spominjam se, da smo odšli iz plaže ali pa se vrnili iz raziskovanja nazaj v hišo z mislijo, da bomo odšli v bližnjo gostilno. Napis na vratih : SIESTA. Vsak dan od 15 ure pa tja do 19 ure imajo oni SIESTO 🙂 . V mislih mi je odmeval zvok : A me vi hecate? Moj otrok gre spat ob 19.30, a imam lahko jaz siesto na dopustu in ne kuham za naju? Te misli so hitro odšle stran in sem se skoraj vsak večer obračala za ‘ štedilnikom ‘ in kuhala za naju večerjo, da je dragi otrok šel spat in mu nisem porušila  ritma ( ker se je tako lepo navadil spat 🙂  ). No… z leti me ta ritem na potovanjih ne gane več. Jemo… kar je, spimo… ko smo utrujeni. Važno je, da raziskujemo in čutimo državo. 

   

Mirno morje je bilo, kot nalašč narejeno za Oskarja. Septembrski žarki so greli ravno prav, mivka je bila gladka… plazil se  je gor in dol po dolgi plaži, da so se vsi obračali in gledali kakšen hiter polžek šiba po obali 🙂 . Oči so se spočile na plaži po imenu Stintino. Lahko bi rekla, da me spominja na Maldive… le, da je blizu nas. 

Še ena malo bolj drugačna plaža se mi je vtisnila v spomin – Costa Smeralda. Na pogled je bila kot nekakšna ‘ kremenčkova’ vas. Čisto drugačna kot Stintino.

  

Vožnja z avtomobilom po otoku je bila razgibana. Pogledi so leteli tja v notranjost obale in butične mini vasice… pa tja do vetrovnih plaž polnih ‘ kitesurfov ‘. Obvezna oprema je bila tudi nosilka ( https://silly.si/collections/mehke-nosilke ) za raziskovanje težko dostopnih plaž.

  

Zame je bila to enkratna prva izkušnja. Otok sonca, prvi dojenček in čas… ki si ga zapomniš za vedno. Vzeli smo si čas in obiskali hišo v kateri pridelujejo vino. Domačini so nas peljali med trte in nam razložili postopek. Povedali so nam, da si ta ogromen kaktus lahko privoščiš tudi za malico 🙂 . Ko ni bilo ‘ sieste’ smo uživali v njihovi hrani in se najedli ‘ pašte ‘ za nekaj časa 🙂 . 

 

Skoraj 5 let mineva od obiska Sardinije, pa se še vedno spomnim, kot da je nekaj tednov nazaj. Po fotografijah se pozna, da je to že 5 let nazaj 🙂 . ‘ Zgledam kar mlada  oziroma fotografije zgledajo, kar stare  ‘ 🙂 .

Upam, da sem vam pričarala vsaj delček barvite Italije.

  

 

THE FAMILY THAT TRAVELS TOGETHER, STAYS TOGETHER …

 

Do naslednjič…

T.

 

 

 

Prejšnja objava Naslednja objava

Morda ti bo všeč tudi

4 komentarji

  • Odgovori Melita Furlan 11. 4. 2017 at 18:24

    Občudujem! Da z tako malim otrokom greš pogumno v svet. Sama bi bila panična z mio vprašanji, ali bo sedel, bo zdržal, bo kričal in ali bom pokvarla vsem let:). Vsaka čast mami za pogum!

    • Odgovori tjasa 12. 4. 2017 at 9:00

      Hahah ma ne, sam ‘rečt’ si moraš : vse bo ok, vse bo ok. O našem dolgem prvem letu pri Izakovem enem letu… joj joj – po moje sva si hrbet uničila od hoje in ‘ junganja’… tudi o tem zapišem v naslednjih zapisih :)je bilo pa na koncu vredno! Hvala za lepe besede!

  • Odgovori Maja Rejc 11. 4. 2017 at 20:50

    Odličen zapis 🙂 Zelo mi je všeč tema, saj je zanimiva za vsakega izmed nas bralcev.
    Veselim se novih zapisov o potovanjih (tudi sama namreč zelo rada potujem, je pa nekaj krajev naštetih kjer še nisem bila). Zanimivo je prebrati vtise in videti nekaj slik, morda pride v pomoč pri izbiri naslednje destinacije 🙂

    Sicer pa so vsi tvoji zapisi odlični, še tako naprej. Veseli me, da si ena izmed tistih blogerk, ki pišejo ne tako zahtevna besedila ob katerih se vsak lahko vsak sprosti in uživa.

    • Odgovori tjasa 12. 4. 2017 at 9:02

      Hvala za lepe besede, to je tudi moj namen. Se tudi sama sproščam ob pisanju :). Kmalu, nova destinacija v zapisu :).

    Odgovori