Ljubim vonj pomladi tudi Januarja, krasne barve na nebu na vse zgodaj in ptičji odmev v ušesih. Skoraj nepredstavljivo, da je Januar in kako je super to. Še posebno občutim na večernem sprehodu, ko me rahel topel vetrič poboža po licu. WAW! Z lahkoto se navadim na takšno zimo in podpišem takoj, sneg naj bo tam kjer mora biti : v hribih, mene pa pusti pri miru 🙂 ( govori žena smučarja ha ). Ob takih trenutkih zavidam ljudem, ki poznajo le dva letna časa … poletje in toplo deževno obdobje. Ubijala bi,da bi pri nas bila dva letna časa kot sta pomlad in poletje :)! Vem, da je nekaj narobe z to našo zemljo in najbrž nas bo hud mraz obiskal drug mesec ( sicer upam,da ne! ) amapk dejstvo je, da glede na to kako bi moralo biti, ni. Čeprav pa konec koncev saj z leti se zemlja spreminja in kdo je rekel,da bo vedno isto? Zakaj že? Da bi si vsako leto v zimskem obdobju lahko nataknila tanek plašček, škornce in spila popoldnasko kavo na terasi. Sanje :)!
Kakorkoli čisto sem zabredla z temi vremenskimi razmerami :). Po tem kratkem novoletnem počitku, ko smo bili vsi skupaj se zopet podajava na pot sama … Ta bo kar dolga, čeprav naju bo prišel pozdravit vsake toliko, da ga ravno ne pozabiva – grozno :)! Ravno včeraj,ko smo klepetali po skajpu z našo navezo v Kopru, mi je tatko rekel … kako fajn,da imaš Oskarja ob sebi … Vsaj malo manj pogrešaš oziroma razmišljaš … Ja to je res, ne tisto o pogrešanju ampak o času … Z otrokom si zabukiran 24/7 in šele po 20 uri zvečer malo zadihaš, ko zaspi … Od pripravljanja hrane, do menjanja plenic,konstantnega igranja in učenja, odgovarjanja na 500 vprašanj dnevno, do telovadbe, do brisanja tal iz minute v minuto na različnih koncih :), smejanja, preoblačenja majc ( ker se polije,ko pije ) … No skratka vsega,kar si sploh ne more človek brez otrok predstavljati, koliko enega dela ubistvu 😀 … Včasih, ko prideva domov iz službe,vrtca se ubistvu ne usedem do večera na stol – neverjetno :)! Ampak seveda tudi zaradi tega, ker sem nekakšen mali freak na čistočo oziroma bi rekel moj predragi mož : suženj stanovanju in naj si dam ‘gmh’. Najbolj zanimivo pa je to, da iz leta v leto mi postaja podoben hohohoh in ga vidim s krpo v rokah ali pa z sesalcem : Ma kaj ni za posesat :)? Ooooo je je dragi moj, kar sesaj … In vsakič,ko ga vidim z sesalcem se še bolj zaljubim … Sicer nisem prepičana če je to sploh ,mogoče :)?
Bistvo tega bloga je pa to,da odkar imam toliko dela sem najbolj srčna na svetu. Ko vidim malega škrata kako skače po stanovanju in poje, kako se loviva in mu spodrsne in prva stvar, ko zakliče je : mami,mami pomagaj … Kako se vsako minuto uči novih besed, čustev … Kako srka vase svet in informacije ( loading v male možgane 🙂 ), kako naju ima rad in kako midva obožujeva njega. Kako uživa,ko se vsi skupaj ‘cartamo’ in gledamo Nodija ( pa čeprav le 15 min,ker ima črve v riti ). Biti mama je nekaj najlepšega na svetu, in vem da me mame razumejo 🙂 … Tisti občutek v srcu, ahhhh sploh se ga ne da opisat. Nekaj podobnega kot biti žena človeku,ki ga neskončno ljubiš. In jaz imam oba v srcu in to me dviguje v zvezde. Vsak dan sem hvaležna! Ne pozabite na moža, fanta … Vsak dan mu povejte in si vzemite čas … čas samo za vaju. Brez otrok in brez sesalca!
Do naslednjič … pa lep dan!
P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisani z nalivnim peresom, brez brisalca ! …