Tudi mama … rabi svoje prijateljice!

Že dolgo nisem začutila vonja po poletnem dežju, mestne ulice se oddahnejo in voda nahrani beton. Grmenje odmeva v ušesih in pogled šviga gor in dol kje bo zabliskalo. Poletne nevihte mi pašejo. Ljubljana je tako mirna v vročih mesecih. Dijaki in študentje izginejo. Domačini se odpravijo na oddih.  Brezskrbno lahko švigaš po mestu in dejansko ne čutiš, da se komu kam mudi. Le turisti si ogledujejo mestno jedro. Občutek imam, da jih je vsako leto več.

Tako kot vreme zadnje dni … so tudi moji otroci. V domu vlada pravi blisk in grom. Igrače so v sekundi po celem stanovanju, vse je v trenutku obrnjeno na glavo. Spet se samo obračam 🙂 … Pridejo dnevi, ko si z veseljem natočim kozarček vina, ko zaspita. In tako mi paše 🙂 .  Ni mi jasno kako imata iz dneva v dan vedno več energije. Mislim … jasno mi je, saj sta otroka 🙂 ampak vseeno … ne mine dan, da se ne vprašam : Ma od kje ? Od kje tako bliskanje … in samo stopnjuje se … kam bolj !? Zato so razne počitnice tako prijale. Menjava okolja, ko smo skupaj in, ko kam odrinemo blagodejno vpliva 🙂 . Na naju in seveda tudi na mala škrata. Ali naj uporabim besedo : podivjana mala škrata. Izak Svarun postaja  kopija starejšega. Sledi mu kot mali kuža kamorkoli se obrne. Uči se seveda samo neumnosti od njega, kako pa drugače 🙂 ? Zakaj pa smo starejši v familiji, a ne ?

Dnevi tečejo hitro pa četudi smo več ali manj na počitnicah, ura obrača svoje kazalce in že smo v novem dnevu. Vsako poletje se veselim preživetega dneva z mojimi puncami. Sicer sem enkrat že pisala o našem prijateljstvu pa vseeno. Nikoli ni dovolj. Odkar sem postala mama, se je moj čas vidno zmanjšal … zato še toliko bolj cenim to, kar imam. Imam njih in imam najboljšega prijatelja. O njem vam zaupam kasneje 🙂 .

Vsaka ima svoje mesto v mojem srcu. Vse so bile moje prijateljice dokler jih sama nisem združila v eno. Nekatere so si med sabo bolj ljube, druge manj. Ampak vse so prijateljice in vse so moje izgubljene sestre 🙂 . So kot vile, ki se prikažejo pred mojimi očmi, ko kaj razmišljam. Moje rešiteljice, ko rabim pogovor o življenju in samoti čez katero brodem čez leto. So punce na katere se lahko zanesem 24 ur na dan. Ena izmed njih je celo poljubila mojega sina prej kot jaz in mu podarila  najlepši pogled, ko je zagledal svetlobo . Bilo mi je v čast, da je tista … prerezala popkovino mojega mlajšega. Žal je moška stran najboljšega prijatelja zamudila drugi porod zaradi športnih okoliščin . Rok je za cca  20 minut zamudil rojstvo Izaka Svaruna in mislim, da si še sedaj ne odpusti. Pa vseeno … nič zato. Izkušnja poroda z najboljšo prijateljico je enostavno smešna pa čeprav boli za znoret 🙂 . Mislim, da je na momente bolj njo bolelo kot mene 🙂 . No pustimo porod … naj se vrnem nazaj.

Ena hladna kot led, ko vstopiš v njeno srce te ne izpusti, rešiteljica v vseh pogledih … jaz ji pravim kar nadomestni ‘ fotr ‘ … delovna, glasna, nasmejana in največji zaspanec, kar sem jih kadarkoli spoznala. Druga neustrašna in divje sledi svojim sanjam in jih iz meseca v mesec uresničuje izven naših meja. Praktično rojena v isti sobi kot jaz … pot naju skupaj vodi  že skoraj 30 let in najino prijateljstvo je … ‘ fejst’  staro. Ampak popolno … letos bo štelo 30 let!  V misli se mi prikrade človek ob katerem se počutim toplo, veselo in razigrano. Vse kar izusti je enostavno smešno in neobremenjeno. Moj partner za popotovanja že več kot 15 let. Ena izmed tistih prijateljic, ki te zafrkne z obiskom srednje šole. Ona bi rekla : V smislu, če greš ti na tole srednjo šolo, grem pa tudi jaz ha ha. Naslednja prileti mimo mojih oči gospodična z tako lepimi očmi in tako ‘ zajadavimi’  usti 🙂 . Še en tako lep delček srca je zavzela pri meni pa čeprav jo kdaj kdo ne razume. Jaz jo vedno. V duši mehka ampak divja. Prava tetka mojim otrokom. One so moje življenske popotnice. Še nekaj je posebnih ljudi  v mojem srcu in mislim, da čutijo to … ampak to je blog za moje ‘ sestre ‘ .

No … nekdo je pa prevzel moje celotno srce. To je pa najboljši prijatelj. Tisti, ki te ob živce kdaj spravi tako, da bi ga najraje zapakiral v škatlo in ga nikoli več izpustil iz nje 🙂 …  tisti, ki mi iz dneva v dan krade dih, ko ga pogledam. On je tisti, ki pozna vsak kotiček dobrega in slabega pri meni . Mislim, da je temelj zakona prijateljstvo. To naredi pravo vez za celo življenje. Prijatelj s katerim si končujem stavke. Prijatelj ob katerem se počutim popolno pa čeprav nisem. V njegovih očeh čutim ljubezen za katero v resnici sploh nisem vedela, da obstaja. Da obstaja nekaj tako močnega. Človek brez katerega bi najbrž, kar umrla. Nikoli nisem skrivala tega.

Življenje je prekratko, da bi bili obkroženi z ljudmi ki niso pristni in iskreni. Prekratko, da si med sabo ne bi izpovedali ljubezni, ki jo čutimo. Zakaj ne? Pravijo, da je še voda slaba če jo napolniš z negativo in agresivnostjo … podarimo ljubezen. Ne samo otroku … ampak partnerju, staršem, prijateljem … tistim, ki mislimo da so je vredni. Vse poteka lažje in manj obremenjeno. Življenje je lepo, če je v njem ljubezen.

Mislim, da je tale zapis ekstra kriči po ‘ inzulinu ‘ ampak sem pa tja … zakaj pa ne?

Drage mame organizirajte si ‘ babji vikend ‘ oz. dan … to je dobro za vaše srce. Dan za partnerja in dan samo zase ( čeprav jaz, če imam dan zase mi je zelo dolgčas ha ha ) . Kakorkoli ne pozabite ohranjati tistih stikov, ki so nekaj vredni pa čeprav se to zgodi na vsake toliko …

Spread some LOVE …

Do naslednjič …

unspecified

13754295_1003130376402418_3627397060405982229_n

 

Prejšnja objava Naslednja objava

Morda ti bo všeč tudi

Ni komentarjev

Odgovori