Zvok v ušesih poje pesmi čričkov, sem pa tja kakšno žvrgolenje ptičkov in nad mano poleti kak galeb. Nebo je brez oblačka … vročina pripeka, paše mi. Paše mi zato,ker se spomnim kako bo čez kak mesec 🙂 plundra,sneg in sivina. Blahk! Sonce me nafila z energijo in pozitivo. Obožujem spomladanske in poletne dni. Več ljudi je veselih in sem pa tja še od kakega mimoidočega dobiš nepričakovan nasmeh. Če le ni ‘ živčen’ tudi zato,ker mu je vroče :)! En otrok spi, drugega zabava njegova Nani. Mami ima malo časa zase, da udari po tipkovnici. Me prav zanima, če mi bo uspelo spisati brez premora in bo O. zdržal malo časa brez letanja okoli hiše :).
Meseci minevajo tako hitro, da smo ven iz ‘hudega’, krčki so se umirili in že uvajamo večerno rutino. Zaenkrat poteka vse tako kot mora. Veliko dobim vprašanj od mamic ali prijateljic kako mi uspeva? Biti sama z dvemi škrati. In ob vsem tem močno pogrešati našega moškega poleg nas. Moje mnenje je : rutina in organizacija, nasmeh in šport. Ignoriranje utrujenosti, če je kdaj prisotna 🙂 in ljubezen. Seveda,ljubezen!
Že, ko je bil Oskar dojenček sem po nasvetu ene in edine prijateljice, ki je imela malčka malo spraševala in dala mi je par dobrih nasvetov. Sama sem jih poslušala, sprejela in priredila z svojim mišljenjem. Moj način se je že drugič obrestoval, tako zame kot za mala dva. Otroci rabijo rutino in red,ker se počutijo varne. Ne zato,da bi bila jaz ‘ zatežena’, rabijo mir in svoj čas. Vsak večer isto, čeprav mogoče gre tebi že kdaj čez ušesa,ker se vse ponavlja ampak oni so hvaležni. In prav tako jaz po 20. uri,ker imam čas zase ali za moža 🙂 ( pomemben čas : mož vas tudi rabi in vi njega! ) Otroci bodo zrastli, mož bo ostal z vami :)!!
Sama sem hvaležna za toliko energije kot jo imam,ker mi res ni nič problem. Daj mi 6 ur spanja v kosu pa sem dobra :). To najbrž zato ( moja mami mi vedno govori ), da hitim živeti,kot da mi bo kaj ušlo. Ja, res je … Zdi se mi življenje prekratko in preveč lepo,da bi izpustila čas za raziskovanje, uživanje v dnevih in vse kar spada zraven. Zakaj bi dni preležala pred tvjem ali lenarila. Saj ne rečem, kdaj mi paše. Ampak ne velikokrat. Dnevi so že tako prekratki in čas beži tako hitro. Ko ne bom več sposobna skakat in biti fit, bom počivala. Ampak dokler sem mlada 🙂 ne vidim razloga … No,da pa še malo podkrepim energijo,ki jo rabim mi jo pa seveda doda šport. Če bi se ‘ ulenila’ bi samo potencirala utrujenost. Ljudje smo narejeni za gibanje, ne pa za ‘žretje’ in spanje :). Zato se parkrat na teden odpravim športat. Po porodu zaenkrat treniram sama, kasneje se bom pa pridružila vadbi. Dobro počutje v svoji koži in pogled v pogledalo … ti,da samo pozitivo in veselje.
Hvaležna sem,da se nonice pripeljejo v Ljubljano in mi pustijo urico časa, da se šibam nafilat. In pa naši Tadejki, ki uskoči … ko none nimajo časa. Ker sem 24/7 cez skoraj celo leto sama … je to nujno potrebno. Srečna mami, srečni otroci. Ko je pa mož doma je pa to tako lažje, da vam samo povem … Bodite hvaležne,da jih imate doma. Pa če tudi samo zaspite ob varni roki, in vam lahko za urico uskočijo, da vi kam letite. No pri meni tega ni, in sem hvaležna za vse trenutke,ki jih imamo skupaj kot družina. Ko smo skupaj, ko vidim kako O. uživa ob družbi atija, se pa nafilam za vse nadaljnje dni,ko smo sami.
Trudim se biti mami in ati v enem. Sem bolj divja mami,da ne opazita te razlike, ko atija ni doma 🙂 – v resnici tudi pač taka sem ha ha. Trudim se biti jaz, ista kot sem bila. Ne ujeta v trenutke življena ampak jih naredim zabavne in zanimive. Trudim se biti dobra mami, dobra žena in čas preživeti tudi sama z možem, trudim se biti dobra kuharica in ‘čistilka’, fit športnica in zabavna nasmejana punca. Trudim se biti mlada po duši za vedno! In tudi bom. Vsemu temu nebi rekla pretiran trud ampak veselje do življenja. Zdravi smo in to je edino,kar potrebujem. No pa moža bi imela malo več doma, ampak trenutno vsi mi … Živimo njegove sanje,ker sanje pa je treba uresničiti. To pa vem,da jih bomo … Z trudom in nasmehom na ustih!
Cenite trenutke,ki jih imate z ljubljeno osebo. Dojenčke lupčkajte kolikor je to mogoče, ‘zarijte’ se v njihov mali vratek, saj prehitro zrastejo. Malčke mečite visoko v zrak,da bodo vedeli,da je v življenju vse dosegljivo … tudi, če je še tako visoko. Šibam, najmlajši že kliče :)! Pa nikar ne mislite,da sem to spisala v enem šusu ha ha … Pa lep dan!
Do naslednjič …
P.s … Blogi so zapisani tako, kot mi švigajo misli … Brez razmišljanja in ne slovnično seveda … Moje tri …, ki jih tako obožujem … Tipke briši – ne poznam! Takšni, kot so bili srednješolski dnevniki napisanji z nalivnim peresom, brez brisalca 🙂 ! …
